Zlorabe odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe z dela so vse pogostejše, o čemer priča tudi statistika o dnevih odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, po kateri je Slovenija med prvimi v Evropi. Zlorabe odsotnosti z dela delodajalcu ne povzročijo le materialne škode, pač pa že sam sum na tovrstno zlorabo skrha zaupanje med delavcem in delodajalcem ter postopoma vpliva na odnose in delovne odnose v celotnem kolektivu. Zlorabe ne prizadenejo le delodajalca, temveč vse sodelavce, ki morajo namesto odsotnega delavca opravljati dodatno delo, bodisi v režimu začasne prerazporeditve delovnega časa, bodisi z opravljanjem nadurnega dela. Ker zlorabe odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe prizadenejo tako delodajalca kot delavce, je njihovo preprečevanje nujno potrebno za ohranitev trajnostno »kvalitetnega« delovnega okolja, kar terja sistematičen pristop.

Seveda je ob tem potrebno opozoriti tudi na drugi vidik odsotnosti zaradi bolezni: odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe je pravica delavca, veliko obseg odsotnosti zaposlenih v podjetju pa nujno ne kaže na povečan obseg zlorab, ampak navadno na neustrezen pristop k zagotavljanju varnega delovnega okolja za zaposlene v najširšem smislu kot to opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011). V takšnem primeru je vsekakor vsaj smiselno analizirati razloga za povečano odsotnost zaposlenih in problematiko ustrezno nasloviti v smislu odpravljanja vzrokov.

Pravilnik je prenovljen v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je pričel veljati 3.12.2011 in v skladu z novim ZDR-1, ki je pričel veljati 12.4.2013. Pravilnik je namenjen direktorjem, vodilnim delavcem, kadrovskim delavcem, pravnikom, računovodskim službam, malim delodajalcem in vsem, ki jih tematika zanima. Prepričani smo, da vam bodo pri vsakdanjem delu v veliko pomoč.

Publikacijo smo pripravili v okviru projekta Network ProMCR, katerega namen je prispevati k razvijanju in izboljšanju znanja in sposobnosti vseh zainteresiranih strani pri predvidevanju, pripravi in zagotavljanju družbeno sprejemljivega odziva na prestrukturiranje. Publikacija vsebuje primere upravljanja s spremembami v podjetjih iz Slovenije, Madžarske in Češke, povzetek rezultatov raziskave o postopkih prestrukturiranja ter politikah izobraževanja in usposabljanja v podjetjih ter priporočila na tem področju.

Knjižica povzema problematiko vključevanja ranljivih skupin (starejši, mladi, invalidi, nizko kvalificirani, ženske) na trg dela in predstavlja primere dobrih praks na tem področju. Publikacija je bila pripravljena v okviru projekta »CEE-ILM«.

Publikacijo smo pripravili v okviru projekta INODEL, katerega namen je pripomoči k izboljševanju in reševanju problematike na naslednjih področjih: stres na delovnem mestu, izostajanje (absentizem) z delovnega mesta, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Publikacija povzema problematiko, priložnosti za spremembe in dobre prakse na navedenih področjih.

Zaposlovanje in upravljanje človeških virov predstavljajo enega izmed vidnejših elementov Lizbonske strategije, ki naj bi Evropsko gospodarstvo naredila konkurenčnejše. Pri tem se ponujajo izzivi kot je prožnost zaposlovanja, ki temelji na razvejanosti zaposlitvenega statusa, delovnega časa, delovnih režimov ter oblik organizacije dela in sistemov plačila za delo. V zvezi s prožnostjo se pogosto zastavlja vprašanje kako se ta odraža v slovenskem pravnem sistemu. Po pregledu le tega je mogoče ugotoviti, da slovenska delovnopravna zakonodaja ne postavlja prožnosti na prvo mesto, prav tako pa varstvo zaposlitve zaposlenih ne predstavlja prioritete. Da bi lahko uporabili možnosti, ki jih daje veljavna slovanska zakonodaja, in delovni proces organizirali kar se da prožno, je potrebno dobro poznati zakonodajo in prepoznati okoliščine in terjajo uvedbo elementov prožnosti. Priročnik nudi izčrpen pregled zakonskih možnosti za prožno organiziranje delovnega procesa ter aplikacijo teh možnosti na konkretne primere. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti sistema organizacije dela, za primerjavo pa je podan tudi primer urejanja delovnega časa v Nemčiji.

Priročnik prikazuje veljavnost (krajevno, časovno, osebno, stvarno) vseh kolektivnih pogodb dejavnosti zasebnega sektorja in opisuje kako delodajalec lahko preveri ali uporablja ustrezno kolektivno pogodbo. To je izjemo pomembna tema kajti pravilno izbrana kolektivna pogodba dejavnosti je predpogoj, da se delavcem lahko zagotovijo ustrezne pravice iz delovnega razmerja in pričakujejo njihove ustrezne obveznosti.