Združenje delodajalcev Slovenije ob današnji vložitvi predloga sprememb Zakona o minimalni plači s strani sindikalnih central v Državni zbor ponovno opozarja, da takšno ravnanje sindikatov pomeni negiranje socialnega dialoga, eklatantno kršitev sklenjenega Socialnega sporazuma 2015-2016 in nespoštovanje podpisane konvencije 131 Mednarodne organizacije dela o minimalni plači.

1. NEGIRANJE SOCIALNEGA DIALOGA IN KRŠITEV SKLENJENEGA SOCIALNEGA SPORAZUMA

Združenje delodajalcev Slovenije ob današnji vložitvi predloga sprememb Zakona o minimalni plači s strani sindikalnih central v Državni zbor opozarja, da takšno ravnanje pomeni negiranje socialnega dialoga in evidentno kršitev sklenjenega Socialnega sporazuma 2015-2016.

Minimalna plača predstavlja eno najpomembnejših kategorij v okviru delovne zakonodaje, za katero smo se s socialnim sporazumom zavezali (tako vlada kot delodajalci in sindikati), da jo bomo urejali s socialnim dialogom in v soglasju s socialnimi partnerji.

S takšnim ravnanjem tako sindikati, kot predstavniki vlade kršijo podpisano Konvencijo št. 131 o minimalnih osebnih dohodkih (Mednarodne organizacije dela, ILO), ki jasno opredeljuje vlogo obeh socialnih partnerjev – ne le sindikatov, tudi delodajalcev – v procesu določanja, spreminjanja in usklajevanja minimalne plače. Delodajalci pa smo (že drugič) izločeni iz procesa določanja minimalne plače. Prvič leta 2010, ko se je le-ta dvignila za skoraj četrtino.

2. NI RES, DA DELODAJALCI KRŠIJO ZAKONODAJO

Minimalna plača kot zakonska kategorija je opredeljena kot plača, ki je sestavljena po Zakonu o delovnih razmerjih iz osnovne plače, dodatkov, dela plače iz naslova delovne uspešnosti in dela plače iz naslova poslovne uspešnosti.

Skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o minimalni plači in kolektivne pogodbe) delodajalci obračunavajo in plačujejo dodatke, tudi dodatke za nočno delo, praznike in nedeljsko delo od osnovne plače. V kolikor so osnovne plače, s katerimi je ovrednotena vrsta del, nizke, se lahko zgodi, da delavec tudi z vsemi dodatki ne zasluži minimalne plače. V tem primeru mu delodajalec skladno z Zakonom o minimalni plači do zakonskega zneska doplača. Dodatki pa so obračunani in tudi plačani. Pavšalne trditve, da delodajalci kršijo zakonodajo niso resnične.

V kolikor posamični delodajalci kršijo veljavni sistem, ki ga postavlja zakonodaja, potem morajo na to odreagirati pristojni organi, ne pa mimo enega izmed socialnih partnerjev spreminjati zakonodaje, ki bo vplivala na celotno gospodarstvo, kot tudi na javni sektor.

3. POSLEDICE SO ŠIRŠE, KOT JIH PRIKAZUJE SINDIKAT

Minimalna plača predstavlja najnižji možni strošek plač slehernega delodajalca v Sloveniji, ki je določen z zakonom. Vsaka sprememba minimalne plače neposredno vpliva na dvig stroškov, na uravnilovko in sistem nagrajevanja v podjetju, kakor tudi na kolektivne pogodbe, tako na ravni podjetja kot tudi na panožnih ravneh.

Danes ne govorimo »samo« o dvigu minimalne plače, kakršen je bil leta 2010, ko sta vlada in sindikati enostransko (brez upoštevanja gospodarstva) zvišala znesek minimalne plače za skoraj 24%. Ta dvig iz leta 2010 je odnesel preko 20.000 delovnih mest, kljub temu, da so vlada in sindikati javnosti zatrjevali, da ne bo nobenih posledic.

Predlog, ki bo danes vložen v parlament, ne prinaša samo dviga stroškov v prvem valu, ko se bo dvignilo izplačilo prejemnikom minimalne plače. Ta predlog prinaša rušenje postavljenih plačnih sistemov ali modelov. V podjetja prinaša uravnilovko, zmanjšanje možnosti nagrajevanja pri plačah, marsikje linearno zvišanje ali vsaj pritisk na vse plače v podjetju, posledično pa tudi panogi.

Predlog prinaša tudi vso dodatno administracijo, spremembe sistemov, programske opreme, evidentiranja itd., kar pomeni dodatne stroške.

4. ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE OSTRO NASPROTUJE NAČINU DOSEGANJA PARCIALNIH ZAHTEV ENEGA IZMED SOCIALNIH PARTNERJEV

Zaradi posledic, ki jih prinašajo tovrstne spremembe minimalne plače, in kršenju vseh dogovorov in zavez, ki smo jih sklenili v skupnem socialnem dialogu, ostro nasprotujemo takšnemu načinu zavzemanja za interese posameznega socialnega partnerja.

Združenje delodajalcev Slovenije zato še enkrat poziva tako sindikate, predvsem pa tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in celotno vlado, da se zave posledic nekritičnega podpiranja tovrstnih pobud in da nemudoma pristopi k usklajevanju interesov za pogajalsko mizo v okviru tripartitnega socialnega dialoga.

Jože Smole
Generalni sekretar ZDS