Predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije (predsednik ZDS, g. Milan Lukić, LUMAR IG d.o.o., generalni sekretar ZDS g. Jože Smole, g. Miro Smrekar, direktor Adecco HR d.o.o., g. Stojan Binder, direktor Sinet d.o.o. in g. Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather d.o.o.) so danes finančnemu ministru dr. Mramorju predstavili predloge Združenja delodajalcev Slovenije za razbremenitev stroška dela v okviru napovedane davčne reforme.

Na današnjem sestanku so se predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije seznanili s predlogom začrtane davčne reforme s strani ministra dr. Mramorja in njegove ekipe ter predstavili svoja stališča.

Predstavniki ZDS so izpostavili predvsem pomen postopnosti in predvidljivosti davčnih sprememb, ki naj bodo usmerjene v razbremenitev visoko usposobljenih kadrov, katerih delovna mesta so najbolj obdavčena. ZDS je podprlo pot priprave sprememb zakonodaje, to je sodelovanje z gospodarstvom od začetne faze priprave do končnih sprememb.

Stališče Združenja delodajalcev Slovenije je tudi, da mora biti davčno okolje stabilno vsaj 3-4 leta in s tem omogočati predvidljivo poslovno okolje.

Združenje delodajalcev Slovenije bo tudi med svojimi predlogi (ki jih je ministru za finance že posredovalo in jih navajamo v nadaljevanju) v procesu priprave sprememb davčne zakonodaje poiskali tiste, ki bodo lahko dali največji učinek za želeni cilj: razbremenitev visoko kvalificiranih kadrov.

Združenje delodajalcev Slovenije

1. ZDS predlaga davčno bolj ugodno obravnavo božičnice.

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-2 naj se določi, da se od božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja ne plačujejo prispevki do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS. Visoka davčna obremenitev izplačila plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja iz naslova uspešnosti poslovanja vpliva na to, da se tista podjetja, ki bi želela ob koncu leta nagraditi delavce z dodatnim plačilom, za to obliko izplačil ne odločajo.
S tem, ko bi božičnico opredelili kot drug dohodek iz delovnega razmerja in določili mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost v višini 70% povprečne plače zaposlenih v RS (enako kot velja za regres), bi imela davčna razbremenitev tega izplačila pozitiven učinek tako na delodajalca kot na delavca. Stroški delodajalca bi bili nižji, neto dohodek delavca višji (stimulacija za nadaljnje delo v podjetju). Prav tako bi bil priliv v davčno blagajno posledično višji.

2. ZDS predlaga uvedbo zgornje meje za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Glede na omejene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - zakonsko določena najvišja pokojninska osnova, od katere se odmeri pokojnina, je diskriminatorno, da samo osebe, ki so zavarovane iz delovnega razmerja plačujejo prispevke za socialno varnost od neomejene osnove. Najvišja osnova, določena v višini 3,5 -kratnika povprečne plače v RS namreč že velja za samozaposlene zavarovance in za družbenike. Iz tega sistema so izvzeti samo zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi! Limitirano osnovo za plačilo prispevkov ima tudi večina držav EU (Nemčija in Avstrija pri cca. 5.000 EUR, Francija pri cca. 4.000 EUR). S takšnim ukrepom bi se strošek dela tistih, ki prinašajo najvišjo dodatno vrednost, in je sedaj izredno visok, znižal. Z uvedbo najvišje osnove za plačilo prispevkov bi sicer bil priliv v socialne blagajne nižji, vendar pa bi se po drugi strani povečala davčna osnova za plačilo dohodnine in bi se učinek delno kompenziral z večjim prilivom dohodnine v proračun.

3. ZDS predlaga spremembo glede bonitet – spremembo Zakona o dohodnini-ZDoh-2 glede določb o ugodnostih v naravi, ki jih zagotavljajo delodajalci delavcem, s poudarkom na bonitetah, ki se nanašajo na promocijo varnosti in zdravja na delovnem mestu.

Zaradi izredno »strogih« določb glede tega, kaj vse se šteje za boniteto in s tem povezano dodatno obdavčitvijo zaposlenih in višjih stroškov delodajalca, ne prihaja do zagotavljanja tistih ugodnostih, ki imajo pozitiven vpliv na zaposlene in na delodajalca in so v interesu tako zaposlenih kot delodajalca. Prav tako je posebej pereče področje zagotavljanje in promocija varnosti in zdravja pri delu, kjer se na področju bonitet že 10 let ni nič spremenilo, medtem ko so zahteve glede zagotavljanja tovrstnih ukrepov danes precej višje kot pred 10 leti. Zato predlagamo, da naj se s spremembami Zakona o dohodnini- ZDoh-2 določi, da se bonitete, ki jih delodajalec zagotavlja delojemalcu ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet ne presega 100 evrov na mesec. Na ta način se v davčno osnovo ne bi vštevala vsa tista plačila delodajalca, ki so povezana tako s spodbujanjem timskega dela zaposlenih, kot s promocijo zdravja na delovnem mestu, s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem delavcev, z zavarovanjem pri službenih potovanjih v tujino, se pravi z vsemi tistimi plačili, ki so tako v interesu zaposlenih kot delodajalca.

4. ZDS zahteva, da je davčna obravnava regresa za letni dopust enaka, ne glede na čas, ko je regres izplačan.

Poseben problem je, ko delodajalec delavcem že izplača regres v roku, določenem z ZDR-1 (do 1. julija) in v višini, določeni z ZDR-1 oziroma s kolektivnimi pogodbami, ob koncu leta pa delavcem izplača še poračun regresa v skladu s svojimi akti. Takšno izplačilo ob koncu leta (največkrat decembra) se kljub temu, da je v aktih delodajalcih opredeljeno kot regres in da gre za vnaprej dogovorjeno obveznost delodajalca in pravico delavca, davčno ne obravnava kot regres, ampak kot drug dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se v celotnem znesku plačujejo vsi prispevki za socialno varnost. ZDS vztraja, da se mora vsako izplačilo regresa, ki je določeno kot obveznost delodajalca in pravica delavca, ne glede na to, kdaj je izplačano, davčno obravnavati kot regres in ne kot v primeru izplačila ob koncu leta, kot drug dohodek iz delovnega razmerja. S spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-2 pa naj se določi bolj ugodna davčna obravnava regresa, in sicer tako, da se prispevki ne plačujejo od zneska regresa do višine 100% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. S predlaganimi rešitvami se bi povečalo število izplačanih poračunov regresa, s čimer bo tudi na račun več plačane dohodnine priliv v proračun višji, povečali pa se bodo tudi neto prejemki zaposlenih, kar vse bo vplivalo tudi na višjo potrošnjo.

5. ZDS zahteva, da se z Zakonom o dohodnini-ZDoh-2 izenači (odpravi neenakopravnost) pri posebni davčni osnovi za delavce zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino, z delavci javnega sektorja.

Za javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je napoten na delo v tujino velja posebna davčna osnova, določena v 42. členu ZDoh-2, tako, da se tej osebi v davčno osnovo vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, ki so po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemali za enaka dela v Sloveniji. Tako se tem osebam v davčno osnovo ne vštevajo plačila stroškov nastanitve, plačila zavarovalnih premij in plačila podobnih stroškov, ki jim sploh ne bi nastali, če ne bi bili napoteni na delo v tujino. Posebna davčna osnova velja le za javne uslužbence in za funkcionarje, ne pa tudi za delavce iz zasebnega sektorja, ki jih delodajalec napoti na delo v tujino. Menimo, da bi morali biti vsi davčni zavezanci, ki so napoteni na delo v tujino in ki prejemajo istovrstne dohodke oziroma so jim zagotovljene istovrstne ugodnosti v naravi, enako davčno obravnavani, ne glede na to, kje je kdo zaposlen in kdo ga je napotil na delo v tujino.