Upravni odbor Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) je na 13. redni seji, ki je potekala 27.1.2015, obravnaval parafirani Socialni sporazum za obdobje 2015-2016, ki so ga socialni partnerji in vlada izpogajali 20. januarja letos. Upravni odbor ZDS je presojal vsebino socialnega sporazuma glede na zahteve delodajalcev, ki jih je ZDS septembra 2014 poslalo vladi v obliki Predloga socialnega sporazuma, in ocenil, da je vsebina izpogajanega socialnega sporazuma viden dosežek pri zagotavljanju ustreznih pogojev poslovanja in s tem primeren za podpis.

20. januarja so delodajalci, sindikati in vlada po šestnajstih krogih pogajanj parafirali Socialni sporazum za obdobje 2015- 2016. Tako je Slovenija po praznini od leta 2009 znova dobila tripartitni sporazum, za katerega se v vseh teh letih ni mogla dogovoriti.

Socialni sporazum je dokument, ki vsebuje temeljne zaveze in usmeritve socialnih partnerjev in vlade, ki jih bodo le-ti upoštevali pri pripravi reform in zakonskih sprememb v določenem obdobju. Je dokument, pod katerega dajo svoj podpis tako delodajalci, kot sindikati in vlada, in s tem predstavlja verodostojno in vzdržno osnovo za nadaljnje spremembe.

V pogajanja za socialni sporazum, v katerih je Združenje delodajalcev Slovenije na strani delodajalcev odigralo vodilno vlogo, je vstopilo z jasnim mandatom. ZDS je namreč ob nastopu trenutne vlade le-to pospremilo s Predlogom ZDS za socialni sporazum, ki ga je v začetku septembra potrdil Upravni odbor ZDS. Glavna pričakovanja podjetij, ki jih ZDS zastopa, so bila jasna: brez dodatnih davčnih obremenitev, iskanje rešitev za znižanje stroška dela, uvajanje vajeništva ter omogočanje prožnosti na trgu dela.

Kaj je glavni dosežek v teh pogajanjih? Nesporno je to dejstvo, da smo uspeli zagotoviti, da se v letih 2015 in 2016 dosedanje nominalne stopnje davkov, taks, prispevkov in javnofinančnih dajatev ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove obremenitve gospodarstva. Izjema je zgolj višja sila, ko bi morala vlada nujno ukrepati in pa uvedba davka na nepremičnine, pod pogojem da se pri tej uvedbi skupna obremenitev gospodarstva in posameznikov ne bo povečala.

Poleg tega smo dosegli, da se usmeritve za prestrukturiranje davkov in prispevkov v letih po izteku socialnega sporazuma pripravijo partnerji v soglasju. V socialnem sporazumu smo se tripartitno zavezali tudi, da v letu 2015 naredimo skupno analizo obremenitev vseh oblik dela in dogovorimo rešitve za njihovo zmanjša nje. Zavezali smo se tudi k uvedbi spodbud za delodajalce za lažjo uporabo fleksibilnih oblik dela, kot so krajši delovni čas, delo na domu, delo na daljavo in mentorske sheme. Zavezali smo se tudi k sistemski ureditvi vajeništva ob zagotovitvi stabilnega in dolgoročnega financiranja.

V okviru napovedane zdravstvene reforme je pomembno, da smo se zavezali, da se obremenitve iz tega naslova za delodajalce ne smejo zvišati, iskali pa bomo tudi rešitve za znižanje dolžine bolniškega staleža, ki ga plačuje delodajalec.

Socialni partnerji in vlada smo se skupno dogovorili za več kot sto-štirideset zavez, ki bodo predstavljala vodilo za pripravo in izpeljavo reform na področjih, ki so pomembna za gospodarstvo. Pod črto je najpomembnejše to, da sporazum podjetjem za prihodnji dve leti prinaša okvir stabilnih pogojev gospodarjenja, v katerem se bodo lahko posvetili svojemu poslovanju in ne vsakodnevni skrbi pred novimi obremenitvami s strani države.

Jože Smole
Generalni sekretar
Združenja delodajalcev Slovenije