Združenje delodajalcev Slovenije je 9. marca 2017 skupaj z ostalimi delodajalskimi in gospodarskimi asociacijami izpostavilo neprimernost predlagane zdravstvene reforme, ne-transparenten in nekorekten način priprave zakona in pogajanj, ki niso v skladu s Pravili Ekonomsko socialnega sveta ter ministrico za zdravje pozvalo k razmisleku o umiku predloga in začetku usklajevanj s socialnimi partnerji na argumentiranih osnovah. S tem sporočilom za javnost želimo še dodatno pojasniti in argumentirati naše zahteve.

1. Ministrstvo za zdravje je ves čas priprave predloga zakona kot tudi po njegovi predstavitvi kršilo Pravila delovanja Ekonomsko socialnega sveta.

Socialni partnerji (tako delodajalci kot tudi sindikati) smo bili iz priprave zdravstvenega zakona izločeni. Zakon se je pripravljal v popolni tajnosti. Preko nobenega izmed organov, kjer zastopamo delodajalske interese (ESS, Zavod za zdravstveno zavarovanje, itd.), do informacij ali osnutka zakona nismo mogli priti. Še več, ministrica ga je na razpolago ponudila medijem prej kot socialnim partnerjem.
Sam Predsednik vlade se je strinjal, da morajo socialni partnerji sodelovati že v fazi priprave zakonodaje, kar je zapisano tudi v novih Pravilih delovanja ESS. Po nepoglobljeni predstavitvi predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na ESS je bila sicer oblikovana tripartitna pogajalska skupina, vendar je ministrica v več kot 20 dneh ni niti sklicala, delo pa naj bi pogajalska skupina opravila v 45 dneh, ki so bili dani na razpolago za javno razpravo.
Ministrstvo za zdravje je od nas socialnih partnerjev celo zahtevalo podpis izjave, s katero bi nas avtomatično izločili iz pogajanj (izjavo prilagamo), saj nihče od socialnih partnerjev ne izpolnjuje zahtevanih pogojev (že samo zaradi narave našega dela, ki je interesno zastopanje). Tako delodajalci kot sindikati smo proti takšnemu izločevanju protestirali, tudi na Ekonomsko socialnem svetu. Ministrica pa je kot odgovor na naše proteste zgolj pisno odgovorila, da je izjavo poslala v seznanitev.
Takšen netransparenten način komunikacije v demokratični državi (kjer naj bi veljal tudi razvit socialni dialog) ni sprejemljiv.

2. Ministrstvo za zdravje za potrebe obravnave Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni predložilo izračunov.

Ministrstvo za zdravje smo že na seji ESS ob predstavitvi zakona pozvali k predložitvi finančnih ocen, izračunov in podrobnejših pojasnil, s čemer se ministrstvo ni strinjalo. Na velik protest obeh socialnih partnerjev, tako delodajalcev kot sindikatov, je ministrstvo privolilo, da bo te izračune posredovalo.
Kljub zavezi in še dodatnim večkratnim pozivom ministrstvo za zdravje izračunov ni posredovalo do 3.3.2017, ko nam je poleg sklica 2. sestanka pogajalske skupine ESS za obravnavo predloga ZZVZZ-1, posredovalo tudi dokument »Strokovna utemeljitev sprejema novega ZZVZZ-1«, ki pa ne vsebuje zahtevanih vsebin niti vseh finančnih izračunov (npr. stroški kadrovskih potreb in administrativnih procesov zaradi izvedbe sistema zdravstvenega nadomestila; dodatni viri zaradi uvedbe prispevka delojemalca iz dodatne pokojnine oziroma rente; ni prikaza dodatnih virov zaradi uvedbe prispevka delodajalca od poklicne pokojnine). Določeni finančni podatki, ki so prikazani v gradivu ministrstva za zdravje niso niti skladni s predlaganimi zakonskimi dikcijami in zavajajo.

3. Predlog zakona ZZVZZ povečuje breme davkoplačevalcev, posledično tudi delodajalcev, in ne prinaša rešitev za izboljšanje zdravstvenega sistema.

Ministrstvo za zdravje trdi, da bi s sprejemom predlaganega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 80% ljudi za zdravstvo plačevalo manj. Navajamo zgolj nekaj določb oz. rešitev iz predloga zakona, s katerimi želimo pokazati, da trditev ministrstva ne drži:

1. Ukinja se dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvaja zdravstveno nadomestilo kot obvezna dajatev

a. Zdravstveno nadomestilo bo znašalo od 20 do 75 evrov mesečno, pri čemer se kot osnova za uvrstitev v razred za plačilo po novem upoštevajo vsi letni dohodki zavarovanca, tako aktivni kot pasivni (dohodki iz kapitala).

b. Osnova za uvrstitev v ustrezni razred za plačilo niso samo obdavčljivi letni dohodki, temveč za osebe iz delovnega razmerja tudi neobdavčeni dohodki (kateri neobdavčeni dohodki se upoštevajo pri izračunu letnega dohodka je navedeno v tretjem odstavku 195. člena predloga zakona):

• plače za poslovno uspešnost (ki so neobdavčene do višine 70% povprečne plače v RS, s tem korakom ministrstva za zdravje pa se izničuje ukrep razbremenitve iz naslova dohodnine iz 2016),
• plače, za katere veljajo po Zakonu o dohodnini posebne davčne osnove,
• pokojninske rente (ki se vštevajo v davčno osnovo samo v višini 50% - s tem ministrstvo za zdravje destimulira vlaganja v II in III pokojninski steber, saj bodo prejemki iz teh stebrov dodatno obremenjeni)
• vsi drugi dohodki iz delovnega razmerja, ki se do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo (Zapisanega ni mogoče razumeti drugače, kot da se bodo v letni dohodek vštevali tudi vsi tisti dohodki iz delovnega razmerja, ki se po 44. členu ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo – Izsek iz zakona prilagamo).

c. Zdravstveno nadomestilo bo pobiral FURS. MZ ni predstavilo nobenih izračunov, za koliko bomo obremenili proračun zaradi novega načina pobiranja tega obveznega prispevka (nove zaposlitve, …).

2. Uskladijo se stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje

Povsod, kjer se je plačeval 5,96% prispevek, se ta uskladi na 6,36% oz. 6,56%:

a.) Zaradi uskladitev prispevne stopnje od pokojnin iz 5,96% na 6,56%, ki jih plačuje ZPIZ bomo dodatno obremenili pokojninsko blagajno oziroma proračun za 38 mio €.

3. Uvajajo se nove osnove za plačilo prispevka za ZZ zavarovanca-6,36 in delodajalca 6,56%

a. 6,36% prispevek zavarovanca od dohodkov iz kapitala
b. 6,36% prispevek zavarovanca od pokojninske rente
c. 6,56% prispevek delodajalca od poklicne pokojnine, zavezanec za plačilo katerega je prejemnik poklicne pokojnine

Za nove prispevke pod b. in c. nimamo nobenih izračunov, koliko naj bi znašali dodatni viri iz tega naslova, niti se nove obveznosti plačila za prejemnike dodatne pokojnine iz prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in za prejemnike poklicnih pokojnin s strani MZ v pojasnilih nikjer ne omenjajo.

4. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Ukinja se izplačilo za bolniške odsotnosti nad enim letom (trajnejša nezmožnost za delo) v breme zdravstvene blagajne in se ta obveznost prenaša v pokojninsko blagajno oziroma proračun. Po ocenah MZ se bodo zaradi tega stroški zdravstvene blagajne znižali za 45 mio €, za ta znesek pa obremenimo pokojninsko blagajno oziroma proračun.

Problematične so tudi določbe, da so osebe, ki so koristile zdravstvene storitve izven sistema javnega zdravstva v primeru komplikacij, ki nastanejo po teh posegih, sami plačniki zdravljenja, čeprav so plačniki zdravstvenega prispevka in zdravstvenega nadomestila. To pomeni, da so dejansko kaznovani, ker so v danem trenutku razbremenili zdravstveno blagajno.

4. Zdravstveno reformo potrebujemo, a mora temeljiti na pravih osnovah.

Reprezentativne delodajalske in gospodarske organizacije smo že dne 27.2.2017 zahtevale zamrznitev javne razprave o predlogu ZZVZZ-1, dokler ne bo socialnim partnerjem posredovano zahtevano gradivo. O celoviti zdravstveni reformi lahko govorimo šele takrat, ko bomo istočasno lahko obravnavali poleg sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vsaj tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, saj sta v neposredni povezavi.

Za nadaljevanje socialnega dialoga na temo zdravstvene reforme je potreben ponoven premislek o procesu dogovarjanja in za to potrebnih analizah in vsebinah. Zato smo delodajalci skladno s Pravili o delovanju ESS predlagali sklic izredne seje ESS.

Marjan Trobiš
Predsednik
Združenje delodajalcev Slovenije

Jože Smole
Generalni sekretar
Združenje delodajalcev Slovenije