Dne 13-14.6.2013 je v Ljubljani potekal študijski obisk predstavnikov delodajalskih združenj in podjetij iz Slovenije, Makedonije in Črne gore. Partnerji so se ob zaključku obiska sestali še z namenom pregleda pregleda tekočih in prihodnjih projektnih aktivnosti.
Namen študijskega obiska je bila izmenjava in prenos dobrih praks, znanj ter izkušenj s področja sodelovanja zaposlenih v procesih odločanja za izboljšanje bipartitnega socialnega dialoga na sektorski ravni in na ravni podjetij.
GORENJE d.d. udeležencem predstavilo delovanje sveta delavcev
Predsednik Sveta delavcev Gorenja d.d. Peter Kobal, ki funkcijo opravlja že od leta 1997, leta 1998 pa je bil imenovan v nadzorni svet Gorenja d.d., je udeležence študijskega obiska seznanil s praktičnimi vidiki delovanja Sveta delavcev in njegovimi pristojnostmi. Poudaril je, da je vključevanje delavcev v procese odločanja v pomoč delodajalcu, prav tako lahko vključevanje vodi do boljših in bolj trajnostnih odločitev.
G. Kobal je predstavil tako delovanje uprave, kot tudi delovanje predstavnikov zaposlenih ter nakazal na dodano vrednost sodelovanja oziroma v postopkih usklajevanja interesov obeh akterjev v procesih odločanja. Gre torej za primer dobre prakse, ki presega zakonske okvire za delovanje predstavnikov zaposlenih oziroma za sodelovanje pri upravljanju. Zakon namreč določa le minimalni okvir, ki brez resnične volje managementa privede do konfliktnih in ne partnerskih odnosov. Zakon torej ne zagotavlja dodane vrednosti sprejetim oziroma načrtovanim upravljavskim odločitvam. Dodana vrednost kvalitetnega sodelovanje se kaže ravno v kvaliteti upravljavskih odločitev, ki jih ni mogoče zakonsko predpisati, temveč jih je potrebno graditi, kar zahteva čas.
Skupina Gorenje, ki spada med vodilne evropske izdelovalce aparatov za dom z več kot šestdesetletno zgodovino, je zaradi svoje transnacionalnosti ustanovilo tudi Evropski delavski svet, ki omogoča komunikacijo s centralno upravo, kjer se sprejemajo vse pomembnejše odločitve. Centralna uprava informira evropski delavski svet oziroma mu posreduje informacije v zvezi z delovanjem podjetja, ki vplivajo na interese zaposlenih, in se z evropskim delavskim svetom posvetuje, kar pomeni izmenjavo pogledov in dialog med upravo in predstavniki delavcev.
ADDECCO H.R. in Evropski delavski svet
Praktični vidik ustanovitve Evropskega delavskega sveta je udeležencem predstavil Damir Batisti iz Addecca, ki je vodilno svetovno podjetje za zaposlovanje in upravljanje s človeškimi viri, prisotno v več kot 60 državah sveta.
G. Batisti je opisal potek sklenitve sporazuma o delovanju evropskega sveta delavcev v skupini Adecco, ki v preambuli poudarja pomen evropske integracije tudi na ravni povezanih gospodarskih družb, v osrednjem delu pa konkretneje ureja vlogo, pristojnosti, sestavo in delovanje evropskega sveta delavcev skupine Adecco. Sporazum natančno določa število predstavnikov zaposlenih v svetu iz posameznih držav, pri čemer način imenovanja v posameznih državah prepušča dogovoru med vodstvom in reprezentativnimi sindikati v podjetju oziroma voljenimi predstavništvi zaposlenih v podjetju. Evropski svet se sestaja dvakrat na leto na dvodnevnem zasedanju. Zadeve, ki spadajo v področje informiranja in posvetovanja na evropski ravni, so predvsem: ekonomski in finančni položaj podjetja kot celote, stanje proizvodnje in prodaje, strategija raziskovalnega področja in tehnološkega razvoja, proizvodni programi, racionalizacija, reorganizacija in prestrukturiranje, spremembe proizvodnih in delovnih metod, zmanjševanje ali transfer dejavnosti in zapiranje obratov, prevzem, prodaja ali spojitev, odločitve, ki vplivajo na zaposlitev, poklicno izobraževanje oziroma položaj delavcev ter delovni pogoji zaposlenih.
O pravnih okvirih Evropskega sveta delavcev je spregovoril Anže Hiršl, samostojni pravni svetovalec pri ZDS, s poudarkom predvsem na postopkih ustanavljanja. V zvezi s tem je bila še posebej izpostvljena možnost pobude delodajalca k ustanobvitvi evropskega sveta delavcev, kar kaže tudi na interes posameznih družb. Gre namreč za eno izmed možnioh orodij za zagotavlanje vsaj minimalnega pretoka informacij, ki imajo vpliv na več družb v relevantni skupini družb.
Oblike in načini sodelovanja zaposlenih v procesu odločanja
G. Hiršl je udeležence seznanil s pravnimi okviri sveta delavcev, sindikatov in sodelovanja zaposlenih pri upravljanju. Pravica zaposleih do vključevanja v poslovne odločitve delodajalca je normativno določena v evropskem pravnem redu v obliki direktiv ter v slovenskem pravnem redu v obliki Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju iz leta 1993. Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka na večih ravneh: sodelovanje preko sveta delavcev, sodelovanje v organih nadzora, sodelovanje v organih upravljanja. Načini vključevanja zaposlenih so različni, in sicer v obliki informiranja, posvetovanja, soodločanja ter tudi nadzora in upravljanja. Vključevanje delavcev v procese odločanja je lahko bistveno v pomoč delodajalcu.
G. Hiršl je proces odločanja predstavil tudi z vidika odzivanje na spremembe in dejanska stanja, pri čemer nosijo odločitve s seboj odgovornost – poslovodstvo na primer odgovarja lastnikom za rezultate upravljanja s kapitalom, ki jim je bil zaupan, predstavniki zaposlenih pa zaposlenim za njihove interese (pri tem je primarni vidik odgovornosti predstavnikov zaposlenih le 'moralne narave').
Sindikalno pristojnost ter pravne okvire ustanovitve sindikatov je udeležencem predstavil g. Andrej Zorko iz Zveze svobosnih sindikatov Slovenije.
Nejasnost opredelitve sodelovanja delavcev pri upravljanju v partnerskih državah
Kot je bilo ugotovljeno že na uvodnem srečanju projektnih partnerjev, je področje udeležbe delavcev v procesih odločanja v sodelujočih državah zelo različno urejeno.
Študijski obisk je bil pomemben z vidika razumevanja delovanja in samega bistva sveta delavcev, saj imajo le-ti v državah projektnih partnerjev zakonsko relativno nejasno opredeljeno vlogo oziroma ta sploh ni opredeljena. Iz tega sledi tudi napačno razumevanje vloge predstavnikov sveta delavcev in posledično odmik od kvalitete možnega sodelovanja v primeru, da je oblika sodelovanja sploh predpisana. Predstavljeni primeri dobre prakse dajejo projektnim partnerjem možna izhodišča za prihodnje normativno urejanje oziroma za oblikovanje stališč.
Sestanek projektnih partnerjev
Projektnim partnerjem so bili predtavljeni rezultati raziskave, ki je bila osredotočena na zbiranje osnovnih informacij, kot so obstoj pravnih instrumentov, stopnja udeležbe delavcev v upravljanju, zavedanje in odnos delodajalcev in podobna vprašanja, s katerimi bi se določila stopnja udeležbe delavcev v upravljanju v državi partnerskih organizacij. Sprejeti so bili zaključki o dokončanju primerjalnega in nacionalnih poročil o stanju socialnega dialoga na ravni podjetij in vključenosti zaposlenih v procese odločanja. Partnerji so razpravljali še o: pripravi delavnic za socialne partnerje, vmesnem poročilu ter o pripravi projektne publikacije.
Projekt WIM sofinancira Evropska komisija.