Sindikat gostinstva in turizma Slovenije je v sodelovanju z Združenje delodajalcev Slovenije dne 11. maja 2016 v Ankaranu organiziral posvet »Skupaj za krepitev socialnega dialoga v sektorju turizma in gostinstva«.
Tematike posveta so bile dobro izbrane in več kot 25 udeležencev je izrazilo svoje zadovoljstvo in se aktivno vključevalo v predstavljene prispevke.
V svojem uvodnem nagovoru je generalna sekretarka SGIT Slovenije Karmen Leban predstavila projekt »Turizem smo ljudje in projektne aktivnosti, ki se izvajajo od decembra 2014.
Samostojni pravni svetovalec ZDS Anže Hiršl je v okviru svoje teme »Ali je čas za novi socialni dialog?« nanizal argumente in predloge, ki potrjujejo dejstvo, da moramo socialni dialog postaviti na nove, času primerne temelje. Poleg bistvenega elementa, kot so plače in delovni čas v gostinstvu, je pomembno tudi skupno sodelovanje managementa in delavcev pri doseganju zastavljenih ciljev.
Mag. Borut Brezovar se je v svoji predstavitvi osredotočil na delovni čas in preobremenjevanje zaposlenih, ki predstavlja psihosocialno tveganje pri delu. Predstavil je evropske in slovenske smernice za zdravo in varno delo v panogi gostinstva in turizma. Poudaril je, da je vse več daljših bolniških odsotnosti in da se dvo- ali tridnevne odsotnosti zaradi bolezni manjšajo. Poleg poklicnih boleznih v gostinstvu, ki so vzrok za daljši absentizem, vedno bolj stopajo v ospredje tudi drugi vzroki za daljše bolniške, kot so na primer stres in mobing na delovnem mestu. Predstavil je orodja, s katerimi lahko delodajalci bistveno zmanjšajo pritiske na zaposlene in s tem pripomorejo k boljšim finančnim rezultatom podjetja.
Dr. Andrej Raspor je predstavil svojo študijo »Napitnine v gostinstvu«. Napitnine, kot del prihodka delavcev, so zakonsko urejene le v dejavnosti igralniških delavcev, medtem ko v gostinstvu in turizmu ta del prihodkov zaposlenih še ni urejen, kot je to urejeno v Avstriji. Tam so napitnine urejene s pavšalnim zneskom, ki ga upošteva območna zdravstvena zavarovalnica pri odmeri prispevka. Ta znesek ni sestavni del plače in se pri odmeri akontacije ne upošteva. Nasprotno pa se upošteva po predpisih socialnega zavarovanja in se vračunava v zavarovalno osnovo. Nova slovenska davčna zakonodaja predpostavlja, da je napitnina obdavčljiv prihodek. Po pojasnilih FURS-a je napitnina presežek plačila kupca nad zahtevano ceno, ki je posledica zadovoljstva s kvaliteto storitve in predstavlja obdavčljiv prihodek, ki povečuje davčno osnovo oziroma dohodnino od dohodka iz dejavnosti in se šteje kot prihodek podjetnika, ki se obdavči z DDV. Vsekakor smo si tako delodajalci kot sindikati enotni, da bi napitnina, kot variabilni del plače, povečala profesionalnost storitve ter dodatno motivirala delavce v prijaznost in uslužnost do svojih gostov. Zato bi bilo dobro, da v Sloveniji napitnine zakonsko, predvsem pa pravično uredimo. V sindikatu smo prepričani, da do tega dela prihodka država nima pravice »levjega deleža«.
Na koncu je direktorica Direktorata za gostinstvo in turizem Eva Štraus Podlogar predstavila prve rezultate turistične sezone do maja 2016 ter projekte, s katerimi bo Ministrstvo pospešilo rast slovenskega turizma in doseglo želene tri milijarde evrov prihodkov iz naslova turizma v letih 2017 in 2018.
S finančno podporo Evropske unije.