Združenje delodajalcev Slovenije je izvedlo še enega v nizu delovnih obiskov v okviru projekta »Turizem so ljudje«, ki je potekal dne 10. septembra v Beogradu.
Tudi tokrat je bila večina pogovora namenjena stanju socialnega dialoga v Srbiji na splošno in tudi konkretno v dejavnosti gostinstva in turizma.
Splošen vtis, ki ga je bilo moč pridobiti iz razgovora s predstavniki sindikatov in predstavnikov delodajalcev kaže na pomanjkanje socialnega dialoga na tripartitni ravni v Srbiji. Po razgovoru sodeč je glavni krivec za takšno vzdušje predvsem njihova vlada, saj pri sprejemanju zakonodaje s področja, ki je sicer v pristojnosti sindikatov in delodajalcev, ne išče ne njihovega konsenza niti mnenja, temveč po hitrem postopku sprejme vse tiste zakone, za katere meni, da jih je potrebno sprejeti in to v vsebini, kot sama oceni, da je najprimernejša. Formalno je ekonomsko socialni svet sicer urejen, vendar v praksi ne deluje.
Nekoliko drugače je v primeru socialnega dialoga na bipartitni ravni. Sindikati in delodajalci imajo interes po dogovarjanju, po sklepanju kolektivnih pogodb na panožni ravni in tudi po skupnih akcijah, ki so usmerjene proti samovoljnim ravnanjem njihove vlade. Kljub temu, da je s spremembami zakona, ki ureja delovna razmerja, vlada v juniju 2014 določila, da s prvim januarjem 2015 prenehajo veljati vse kolektivne pogodbe dejavnosti, so sindikati in delodajalci že sklenili številne nove. Tam kjer tega še niso storili, kot je na primer v dejavnosti gostinstva in turizma, pa se bodo pogajanja pričela kmalu. Sindikati so napovedali, da bodo delodajalcem prav to predlagali že v naslednjem mesecu.
Problemi, ki se pojavljajo v dejavnosti gostinstva in turizma, so povezani tudi s pomanjkanjem praktičnih izkušenj dijakov in študentov po zaključku izobraževanja. V Srbiji ni uveden dualni sistem izobraževanja, temveč je od volje delodajalcev odvisno, ali bodo dijakom in študentom omogočili delovno prakso oziroma usposabljanje na delovnem mestu. Opozorili so tudi na neustreznost šolskega sistema in na neobstoj šol v določenih krajih oziroma regijah. V krajih, kjer je turizem visoko razvit, nimajo ustreznih šol, zato je velika potreba po mobilnosti delavcev.
Tako kot skorajda povsod je tudi v Srbiji zaznati primere dela na črno. Razlika s slovensko ureditvijo je v tem, da poleg delovne inšpekcije delo na črno zaznava tudi posebna turistična inšpekcija. Iz poročila turistične inšpekcije je razbrati, da so v letih od januarja 2011 do decembra 2014 odkrili kar 3.214 primerov dela na črno. Letos so turistični inšpektorji odkrili delo na črno v 804 primerih, kar predstavlja skoraj 6 % vseh inšpekcij, ki so bile opravljene v družbah, ki opravljajo dejavnost gostinstva in turizma.
Problematika, ki jo je Združenje delodajalcev Slovenije zaznalo v Srbiji, je precej kompleksna, projekt »Turizem so ljudje« pa bo srbskim socialnim partnerjem dal dobre usmeritve za celostno ureditev stanja v dejavnosti gostinstva in turizma.
S finančno podporo Evropske unije.