Dne 16.12.2014 je potekala delavna skupina za KP o vsebini sporazuma o stresu na delovnem mestu in o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu.
Stres je eno izmed psihosocialnih tveganj, ki samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki vse pogosteje prihaja do izraza. Stres nima negativnih posledic le za delavce, pač pa se kaže tudi v sferi delodajalca: če delodajalec stresa ne naslovi pravočasno in pravilno, poraste stopnja absentizma in fluktuacije, prihaja pa tudi do izgorelosti delavcev ter posledično zmanjšanja učinkovitosti. Preprečevanje stresa je torej tudi v interesu delodajalca.
Stres ni le problem delovnega okolja v Sloveniji, ampak v celotni EU in širše, zato so socialni partnerji z avtonomnim okvirnim sporazumom naslovili tudi to vprašanje (povezava na dokument). Namen sporazuma je v ozaveščanju in oblikovanju okvira za prepoznavanje in preprečevanje z delom povezanega stresa, materija pa je v izhodišču tudi že urejena v slovenski zakonodaji.
Stresorjev v okviru dela je več in so relativno raznovrstni:
- Delovni pogoji (fizični stresorji): hrup, vibracija, temperatura, ventilacija, osvetljava;
- Delovna obremenitev: prevelika ali premajhna obremenitev;
- Delovni čas: nočno delo, izmene, nadure, neenakomerna razporeditev, odmori in počitki, ipd.;
- Organizacijska struktura/kultura/vzdušje: podpora v kolektivu, komunikacija, ipd.;
- Vloga delavca v organizaciji/odgovornost: jasnost vloge posameznega delavca ter razmerje njegove vloge do vloge drugih;
- Odnosi na delovnem mestu;
- Spremembe: bistvena je pravočasna komunikacija o spremembah;
- Plačilo, itd.
Raznovrstnosti stresorjev pa so prilagojeni tudi pristopi delodajalca:
- Prilagoditev delovnega okolja: hrup, temperatura;
- Ustrezno določene delovne norme in merila;
- Jasen plačni sistem;
- Jasno definirani procesi, naloge, odgovornosti, ipd.;
- Jasen sistem napredovanj;
- Spodbujanje kvalitetnih odnosov in kultura organizacije;
- Učinkovit sistem preprečevanja nedopustnih ravnanj;
- Predvidljiv sistem delovnega časa;
- Ukrepi za spodbujanje “work-life” ravnovesja in
- Komunikacija.
Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega Sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, 1.4 prednostne usmeritve: Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti