ZDS

18. decembra 2012 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o upravljanju s spremembami in prestrukturiranju, ki je bila zadnja izmed aktivnosti projekta z naslovom »Mreža proaktivnega upravljanja sprememb in prestrukturiranja (projekt Network ProMCR )«.

S konferenco, ki so se je udeležili predstavniki vlade in služb za zaposlovanje kot nosilci nacionalnih politik upravljanja trga dela, predstavniki delodajalcev, delojemalcev in poslovne skupnosti ter projektni partnerji iz treh držav: Češke republike, Madžarske in Slovenije, se je zaključilo pomembno leto informiranja o ovirah in težavah s katerimi se raznovrstna podjetja srečujejo pri upravljanju s spremembami. Namen projekta, delno sofinanciranega s strani Evropske komisije, ni bila le analiza oziroma posnetek stanja v podjetjih v zvezi s spremembami in njihovim upravljanjem, temveč tudi izvedba izobraževalnih aktivnosti in aktivnosti za ozaveščanje z namenom kvalitetnejšega upravljanja s spremembami.

Intenziven enoletni projekt

Z uvodnim nagovorom je goste in udeležence konference pozdravil generalni sekretar ZDS, Jože Smole, ter izrazil zadovoljstvo, da si različni akterji na tako pomembnem področju kot je prestrukturiranje, prizadevajo za ukrepe. Strukturne pomanjkljivosti iz obdobja pred krizo, ki niso bile primerno obravnavane, postajajo vse bolj očitne. Sistem, ki se je gradil okoli načela stabilnosti delovnih mest, je čedalje manj zmožen ponuditi posameznemu delavcu zagotovljeno poklicno prihodnost. Takšna delovna mesta so namreč ogrožena, ker se jih ne spodbuja dovolj k prilagajanju spremembam. Zato terja upravljanje s spremembami resen pristop vseh akterjev: delodajalcev, predstavnikov zaposlenih in tudi državnih institucij. Enoletni projekt je bil izjemno intenziven, ne le zaradi obsega izvedenih aktivnosti, temveč tudi vsebine in ugotovitev, ki so bile v okviru projekta oblikovane. V publikaciji »Načrtovanje in upravljanje s spremembami« zbrane ugotovitve raziskave in primeri dobrih praks bodo delodajalcem služile kot preverjena izhodišča pri upravljanju s spremembami, projekt pa s svojo dodano vrednostjo nudi subjektom strokovno podporo pri načrtovanju in izvajanju potrebnih ukrepov oziroma s spremembami povezanih aktivnost (publikacija je objavljena na spletni strani ZDS http://www.zds.si/si/publikacije).

Spremembe delovnopravne zakonodaje

Minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Andrej Vizjak, je predstavil spremembe delovnopravne zakonodaje, katere cilj je na eni strani povečanje fleksibilnosti in na drugi zmanjšanje segmentacije na trgu dela. Zaradi visokega indeksa varovanja zaposlitve je po ocenah domačih in tujih institucij slovenski trg dela zelo tog. Ideja evropskega projekta o pogodbi za nedoločen čas ni bila dobro sprejeta niti s strani delodajalcev niti s sindikalne strani, zato je ministrstvo predlagalo njeno modifikacijo z namenom »zmehčanja« indeksa varovanja zaposlitve in ureditve položaja zaposlenih v rednih zaposlitvah za nedoločen čas v odnosu do začasno zaposlenih delavcev. Zamudnih administrativnih postopkov in visokih stroškov bosta razbremenjeni odpovedi iz krivdnih in poslovnih razlogov. Odpravljajo se komplicirani postopki vročanja odločb in iskanje nove zaposlitve, ko delodajalec odpušča iz poslovnih razlogov, niža se odpravnina in krajša odpovedni rok. Pri odpuščanju iz krivdnih razlogov se zmanjšujejo postopki dokazovanj. Predlagana zakonodaja torej spodbuja delodajalce k zaposlovanju za nedoločen čas, zaposlitev za določen čas postaja manj privlačna opcija. Omejuje se delo preko agencij, in sicer lahko zaposluje delodajalec največ 30% agencijskih delavcev v primerjavi z vsemi zaposlenimi, prav tako se uvaja subsidiarna odgovornost agencije in uporabnika. Minister je predstavil še ukrepe za povečanje notranje fleksibilnosti, in sicer instrument znižanja plače, kadar je delavec na čakanju ter možnost začasne premestitve delavca na drugo delovno mesto brez soglasja delavca, če je cilj ohranjanje delovnih mest oziroma se v podjetju izpelje velika reorganizacija. S predlagano zakonodajo se spodbuja tudi poskusno delo in zaposlovanje starejših delavcev.

Kako predvideti in upravljati prestrukturiranje?

Predstavnik Mednarodne organizacije dela (ILO) Christian Hess je predstavil pristop k prestrukturiranju po mednarodnih standardih, konvencijah in priporočilih. Prestrukturiranje mora biti obravnavano realistično, konstruktivno in odgovorno, s poudarkom na preusmeritvi od zaščite delovnih mest k zaposljivosti. Med socialnimi partnerji je bistveno zaupanje ter težnja k win-win situaciji, s strani javnih organov pa je nujna učinkovita podpora, še posebej malim in srednjim podjetjem.

Iz ugotovitev raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta je razvidno, da imajo podjetja, ne glede na razlike, kot so velikost, sektor, transnacionalnost, itd., enake poudarke in priporočila za načrtovanje in implementacijo aktivnosti, s katerimi sledijo spremembam. Anže Hiršl, vodja projekta Network ProMCR, je povzel ključne pojme prestrukturiranja:

• spremembe je potrebno načrtovati dovolj zgodaj in čim dlje v prihodnost;
• cilji in metode morajo biti jasno določeni;
• transparentnost ukrepov;
• ustrezna komunikacija;
• legitimnost ciljev in metod;

V svoji predstavitvi je udeležence seznanil s projektnimi aktivnostmi, katerih cilj je dvig ravni upravljanja s spremembami. Tekom projekta pa so bile poleg izhodišč za kvalitetno upravljanje s spremembami identificirane tudi nekatere ovire oziroma okoliščine, ki povzročajo težave pri načrtovanju in aplikaciji konkretnih ukrepov. Nekatere med njimi so vezane na postavke trenutno odprte delovnopravne zakonodaje, kot npr. upravljanje z delovnim časom, postopki povečevanja in zmanjševanja števila zaposlenih, ipd.. Državne institucije se s svojimi aktivnostmi trudijo nuditi podporo podjetjem pri upravljanju s spremembami in zagotavljanju ustreznih delovnih profilov, vendar pa je bilo po besedah g. Hiršla v okviru projekta mogoče zaznati velik potencial za izboljšanje učinka njihovega prizadevanja:

• podjetja potrebujemo vsebinsko ustrezne izobraževalne programe, zato je potrebno povečati pretok informacij med podjetji in izobraževalnimi ustanovami;
• ukrepi Zavoda za zaposlovanje naj bodo vsebinsko ustrezni v smislu zasledovanja dejanskih potreb podjetij;
• administracija za veliko večino delodajalcev predstavlja velik izziv, zato se podjetja sploh ne odločijo za sodelovanje v ponujenih programih. Prav tako so delodajalci slabo ozaveščeni o razpoložljivih programih sofinanciranja.

Upravljanje s spremembami terja resen pristop vseh akterjev: delodajalcev, predstavnikov zaposlenih in tudi državnih institucij. Posamezne akterje je s priporočili pozval k ukrepanju. Državne institucije oziroma predlagatelje zakona je pozval k sodelovanju z gospodarstvom, k vzpostavitvi kvalitetnejših vezi med šolskim sistemom in gospodarstvom, k preprostim programom za delodajalce ter k spremembam zakonodaje v luči lažjega prilagajanja spremembam na trgu in nihanju povpraševanja. Predstavnike zaposlenih je g. Hiršl pozval k sodelovanju, saj je lahko sindikat za delodajalce pomembna opora pri izvajanju posameznih ukrepov v postopku upravljanja s spremembam. Delodajalec vsekakor mora vključevati sindikat v oblikovanje odločitev, ki se nanašajo na zaposlene, vendar pa je na koncu delodajalec tisti, ki sprejme odločitev in zanjo tudi odgovarja, zato mora imeti zadnjo besedo. Delodajalcem pa je svetoval, da je potrebno spremembe delovnega procesa načrtovati čim dlje v naprej, saj so tako potrebni ukrepi manj intenzivni in imajo manj negativne konotacije v povezavi z zaposlenimi. Poudaril je še pomen transparentnosti in komunikacije ter vlaganja v izobraževanje.

Ugotovitve raziskave v okviru projekta sta predstavila tudi predstavnika partnerskih organizacij, in sicer Adrienn Bálint iz BUSINESSHUNGARY in Bohuslav Čižek iz Konfederacije industrije Češke Republike.

Značilnosti prestrukturiranja in upravljanja s spremembami z vidika sindikatov je predstavil Marjan Urbanč, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov. Povzel je pristojnosti sindikata in sveta delavcev, in sicer glede obveščanja in skupnega posvetovanja o statusnih in kadrovskih vprašanjih. Izpostavil je problem manjših podjetij, ki imajo zaradi pomanjkanja informacij in težavnega dostopa do finančnih sredstev manj možnosti za učinkovito prestrukturiranje.

O načinih pomoči podjetjem pri prestrukturiranju s strani uradov za delo in ukrepih države na področju trga dela (aktivna politika zaposlovanja, proaktiven pristop in prilagoditev razmeram v času krize) so govorili g. Vilijem Spruk in Zavoda RS za zaposlovanje, g. Karel Petrželka iz Konfederacije industrije Republike Češke in g. Tibor Bors Borbély–Pecze iz madžarskega Nacionalnega urada za delo.

Izkušnje podjetij pri upravljanju s spremembami

Primere dobre prakse pri upravljanju s spremembami sta predstavila predstavnika dveh srednje velikih podjetij iz Slovenije in Madžarske.

Roman Macun iz podjetja Gašper d.o.o., ki izdeluje okna in vrata, dejavnost pa je tesno vezana na gradbeništvo, je govoril o načinu reorganizacije, na katero se je podjetje temeljito pripravilo, in sicer z modernizacijo ter prestrukturiranjem. Pred uvedbo sprememb je bil opravljen temeljit pregled stanja in jasno opredeljeni cilji. Pri samem prestrukturiranju pa je bil poseben poudarek namenjen oblikovanju vizije in prioritet ter iz njiju izvedenih potrebnih vrednot, ki so predstavljale izhodišče za uvajanje nadaljnjih sprememb. Pri opredelitvi vrednost je bila bistvenega pomena komunikacija z zaposlenimi in posledično ponotranjenje izhodišč. Spremembe morajo biti namreč sprejete kot nujne oziroma potrebne ter koristne.

Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja KÓD Kft. Mihály Kuti je govoril o odzivih na spremenjene okoliščine na trgu elektronskih komponent. Predstavil je razvoj podjetja in načine prilagajanja spremembam. Podjetje kljub gospodarski krizi ostaja uspešno in se z ustreznimi prilagoditvami in iskanjem novih priložnosti širi. G. Kuti je poudaril pomen sprememb poslovanja in koriščenje možnosti, ki jo nudi uporaba spletne tehnologije.

Projekt Network ProMCR sofinancira Evropska komisija.