Konkurenčnost evropskega gospodarstva ter ohranjanje gospodarske aktivnosti in s tem povezanih delovnih mest bo v prihodnje vse bolj odvisna od sposobnosti gospodarskih subjektov, da povečajo konkurenčnost s pomočjo inovacij ter hitrim in nemotenim prilagajanjem spremembam.
Pozitiven izvoz nekaterih držav članic kaže, da uspeh na svetovnih trgih ne temelji le na cenovni konkurenčnosti, ampak tudi na širših dejavnikih, kot so specializacija sektorja, inovacije in ravni strokovnega znanja, ki povečujejo realno konkurenčnost. V zvezi s tem postajajo vse bolj očitne strukturne pomanjkljivosti iz obdobja pred krizo, ki niso bile ustrezno rešene. Ob tem ni potrebno posebej izpostavljati, da je sistem grajen okoli načela stabilnosti delovnih mest manj sposoben dati posameznemu delavcu dejansko varno poklicno prihodnost, kadar so obstoječa delovna mesta ogrožena, saj ne spodbuja k prilagajanju k spremembam v zadostni meri.
Ukvarjanje s prestrukturiranjem na pozitiven način vključuje tako predvidevanje sprememb in njihovo upravljanje. Da bi omejili negativne posledice prestrukturiranja, kolikor je to le mogoče, je nujno, da se predhodne ukrepe vzpostavi čim prej in čim dlje v naprej.
Namen projekta
Namen projekta je bil izvesti raziskavo med podjetji, ki so v preteklosti že izvedla prestrukturiranje ali pa ga šele načrtujejo. Prestrukturiranje je bilo v okviru projekta razumljeno nekoliko širše, saj je vključevalo tudi postopno prilagajanje spremembam in ne le bistvenih organizacijskih strukturnih ali podobnih sprememb. Glavni poudarek projekta je predstavljalo vprašanje o ročnosti izvedenih ali načrtovanih sprememb in ročnosti ukrepov za prilagajanje tem spremembam, s projektom pa smo želeli tudi ugotoviti, kakšna delovna mesta bodo v prihodnje potrebna in katera ne ter kako načrtujejo podjetja s tem povezane prehode.
Naša teza je bila, da prestrukturiranje, načrtovano daleč vnaprej, zahteva manj invazivne ukrepe v zvezi z zaposlenimi ter dolgoročno podjetjem ponuja ustrezno usposobljeno in kvalificirano delovno silo. Usposobljenosti in spretnosti so eden od ključnih stebrov upravljanja s spremembami in tudi gradniki dolgoročnega uspeha podjetja.
Medtem ko je bil cilj prvega dela projekta zbiranje potrebnih informacij, je bil drugi del projekta usmerjen v povečanje ozaveščenosti in zagotavlja informacij podjetjem in oblikovanje orodij za predvidevanje in obvladovanje sprememb. V nadaljevanju smo partnerji projekta pripravili publikacijo s priporočili za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih posledic prestrukturiranja ter opredelitev preventivnih ukrepov, s čemer smo prispevati k oblikovanju evropskega pravnega okvira EU za načrtovanje in upravljanje sprememb in prestrukturiranja.
Projektne aktivnosti
- Uvodno srečanje v Ljubljani, november 2011
- Oblikovanje raziskave, februar 2012
- analiza rezultatov raziskave, marec 2012
- priprava nacionalni poročil, april - junij 2012
- srečanje projektnih partnerjev v Bruslju, junij 2012
- nacinalne aktivnosti, sestanek partnerjev v Budimpešti, julij – september 20’12
- zaključna konferenca v Sloveniji, december 2012
Projektni partnerji
V projektu sso odelovali partnerji iz treh držav članic EU, in sicer Češke republike, Madžarske in Slovenije. Iz vsake sodelujoče države so bili vključeni partnerji, ki zastopajo interese in poglede vseh ustreznih zainteresiranih strani: delodajalskih organizacij, sindikatov in predstavnikov ministrstev za delo ter zavodov za zaposlovanje.
Delodajalske organizacije
Češka industrijska konfederacija (SPCR)
Madžarska industrijska organizacija (MGYOSZ)
Sindikati
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
Konfederacija čeških sindikatov (ČMKOS)
Nacionalna konfederacija madžarskih sindikatov (MSZOSZ)
Public Employment Services
NaZavod za zaposlovanje Madžarske (NFSZ)
Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ)
Ministrstvo
Ministrtsvo za delo in socialne zadeve Republike Češke (MPSV)
European partner organisation / International organisations
BUSINESSEUROPE
ILO – Regionalni center, Budimpešta
Projekt Network ProMCR sofinancira Evropska komisija.