V mesecu septembru je ZDS začelo z delom na novem projektu, ki ga na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podpira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Namen projekta »Model ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni v okviru programa promocije zdravja na delovnem mestu« je ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, izboljšanje življenjskega sloga in tveganih vedenj pri zaposlenih, razvoj ter izboljšanje zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih, delodajalcev in širše javnosti, ter širjenje primerov dobrih praks za obvladovanje zdravstvenega absentizma, prezentizma in fluktuacije.

IZHODIŠČA

Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, zaposlenih in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, s čimer se doseže zmanjšano izostajanje od dela, izboljšana produktivnost, manjša fluktuacija, pozitivna in skrbna podoba delodajalca. Kronične nenalezljive bolezni so eden ključnih javnozdravstvenih problemov tako v Sloveniji kot v ostalih zahodnih državah. Po drugi strani jih lahko s spremembo življenjskega sloga učinkovito preprečujemo ali pa začetek bolezni odložimo v starejše življenjsko obdobje. Slednje predstavlja dober argument za to, da delodajalci v okviru promocije zdravja na delovnem mestu zaposlenim ponudijo strokovno pomoč in podporo pri spreminjanju življenjskega sloga. Z zmanjševanjem dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, namreč dosežemo boljše zdravje in počutje zaposlenih, večjo produktivnost ter zmanjšan absentizem.

Kronične nenalezljive bolezni so po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro napredujejo do smrti. Prav tako znatno okrnijo posameznikovo delazmožnost. V Evropski uniji 40 % prebivalstva, starejšega od 15 let, oboleva za eno izmed oblik kroničnih nenalezljivih bolezni. Le-te so vzrok za 86 % vseh smrti v Evropski uniji. Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni v Evropi so srčno-žilne bolezni, rak, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen in duševne motnje. Skupaj predstavljajo največje zdravstveno breme tako v Sloveniji kot tudi v drugih razvitih družbah. Pomembno krnijo družbeni in ekonomski razvoj držav, povečujejo socialne neenakosti v družbi ter zmanjšujejo kakovost življenja ljudi.

Sodobne družbe so pri spopadanju z bremenom kroničnih nenalezljivih bolezni in obvladovanjem nezdravega življenjskega sloga v splošnem razmeroma neučinkovite. Ocenjuje se, da 70 do 80 % vseh zdravstvenih stroškov v Evropski uniji nastane na račun kroničnih nenalezljivih bolezni, kar predstavlja okoli 700 milijard evrov, stroški pa naj bi v prihodnjih letih še naraščali.

Razvoj različnih kroničnih bolezni je v veliki meri odvisen od istih dejavnikov tveganja, med katerimi so najpomembnejši: nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, škodljiva raba alkohola in stres. Na vse naštete dejavnike tveganja lahko vplivamo in tako preprečimo nastanek bolezni ali pa odložimo začetek bolezni v starejše življenjsko obdobje.

DELOVNO MESTO KOT PODPORNO OKOLJE ZA VZPOSTAVITEV OZ. OHRANJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA

Raziskave ugotavljajo, da izboljšanje zdravja zaposlenih prinaša številne koristi za delodajalce: zmanjšano izostajanje z dela (absentizem), večjo motiviranost, izboljšano produktivnost, manjšo fluktuacijo. Raziskave prav tako kažejo, da konkurenčna podjetja investirajo v zdravje zaposlenih, saj je tovrstna investicija eden od temeljnih strateških pristopov prilagoditve podjetij na aktualne družbene spremembe in izzive. Z investiranjem v programe, ki promovirajo zdrav način življenja, se zmanjšajo stroški delodajalcev, ki so povezani z absentizmom, prezentizmom, fluktuacijo in prezgodnjim upokojevanjem, prav tako se zmanjšajo izdatki javne zdravstvene blagajne.

Glede na omenjene številne in evidentne pozitivne učinke izboljšanja zdravja za zaposlenega in delodajalca in glede na dejstvo, da je delovno mesto okolje, v katerem posameznik preživi več kot polovico svojega aktivnega časa, lahko z gotovostjo predpostavimo, da je delovno mesto primeren prostor za izvajanje programov za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Z učinkovito implementacijo modela ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ga nameravamo pilotirati v okviru projekta, pričakujemo vidne učinke tako na nivoju posameznika (boljše zdravje in kvaliteta življenja) in delovnih organizacij (zmanjšan absentizem, večja produktivnost in konkurenčnost) kot na nivoju države (večja blaginja in višji BDP).

POTREBA PO CELOSTNEM PRISTOPU

Za zmanjšanje bremena srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni je potreben celosten pristop, ki zahteva vključevanje interesnih skupin, med katerimi imajo zelo pomembno vlogo delodajalci. Z uvedbo modela ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni na delovnem mestu v slovenska podjetja bi lahko pomembno doprinesli k promociji zdravja na delovnem mestu ter k zmanjšanju bremena kroničnih nenalezljivih bolezni in zmanjšanju dejavnikov tveganja za razvoj omenjenih bolezni. Na podlagi tujih praks in pristopov, ki so se izkazali kot zelo učinkoviti pri spreminjanju življenjskega sloga ljudi in posledično pri zmanjševanju kroničnih nenalezljivih bolezni, bomo v okviru projekta v izbranih slovenskih podjetjih uvedli pilotni model ukrepov, ki bo zajemal oceno zdravstvenega stanja, delavnico, temelječo na modelu HAPA, coaching za spreminjanje življenjskega sloga in spletno/mobilno aplikacijo.

CILJI PROJEKTA

• Oblikovanje projektnega konzorcija podjetij/delodajalcev;
• Preprečevanje razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni in izboljšanje zdravstvenega stanja pri tistih zaposlenih, ki že obolevajo za kronično nenalezljivo boleznijo.
• Zmanjšanje absentizma zaposlenih in znižanje stroškov delodajalcev ter ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela.
• Izboljšanje produktivnosti zaposlenih in posledično povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter vzdržnost zdravstvene blagajne.
• Večje obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz kroničnih nenalezljivih bolezni, na delovnem mestu.
• Osveščanje zaposlenih o pomembnosti zdravega življenjskega sloga.
• Povečanje motivacije in spodbujanje zaposlenih za spremembo življenjskega sloga.
• Spodbujanje zaposlenih k prevzemanju odgovornosti za svoje zdravje.
• Osveščanje delodajalcev o pomembnosti uvajanja ukrepov za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in jih spodbuditi k bolj ciljanemu ukrepanju za izboljšanje življenjskega sloga zaposlenih.
• Osveščanje oblikovalcev in načrtovalcev politik ter druge strokovne javnosti o pomembnosti obravnavanja kroničnih nenalezljivih bolezni v sklopu delovnega mesta.
• Osveščanje širše javnosti o pomembnosti zdravega življenjskega sloga.
• Promocija programov svetovanja za zdravje v zdravstvenih domovih.

AKTIVNOSTI PROJEKTA

Projektne aktivnosti se bodo izvajale v na začetku projekta ustanovljenem konzorciju delodajalcev iz različnih gospodarskih panog iz celotnega območja Republike Slovenije. Projektni konzorcij bo vključeval i) pilotska podjetja, ii) Svetovalni odbor in iii) Diseminacijski odbor. V pilotskih podjetjih bomo kot najpomembneje pilotirali model ukrepov za izboljšanje življenjskega sloga in preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni, vključena pa bodo tudi v vse ostale projektne aktivnosti. Svetovalni odbor bo aktivno vključen v analizo stanja programov promocije zdravja na delovnem mestu v Sloveniji, diseminacijo rezultatov projekta, sodelovanje na seminarjih in konferencah ter evalvacijo modela ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni. Diseminacijski odbor bo služil osveščanju čim širše populacije zaposlenih in delodajalcev o projektnih aktivnostih in rezultatih.

Osrednje aktivnosti, ki bodo potekale v štirih pilotskih podjetjih, so:

• začetna ocena zdravstvenega stanja zaposlenih;
• izvajanje ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni (delavnica za spremembo življenjskega sloga za zaposlene, coaching za zdravje in dobro počutje, spletna in mobilna aplikacija, napotovanje v program svetovanja za zdravje v okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni, informativna brošura za zaposlene);
• končna ocena zdravstvenega stanja zaposlenih;
• analiza potreb, ovir in interesov delodajalcev ter zaposlenih na področju promocije zdravja na delovnem mestu (fokusna skupina z zaposlenimi in delodajalci);
• seminar za delodajalce.

Z namenom širjenja rezultatov bomo objavljali članke v medijih in na spletu, pripravili strokovno publikacijo ter organizirali novinarsko in zaključno strokovno konferenco.

Več o projektu: zdravo-zivim.com

Projekt »Model ukrepov za zmanjševanje dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni v okviru programa promocije zdravja na delovnem mestu« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.