Z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja se posamezniki, vodstva sodobnih organizacij ter državne ustanove vse pogosteje ukvarjajo, in sicer predvsem zaradi sprememb na ekonomskem in socialnem področju, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih.
Z vedno pogostejšim zaposlovanjem obeh partnerjev se namreč pojavljajo problemi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Posamezniki se tako srečujejo z najrazličnejšimi izzivi, kot so varstvo otrok, nega bolnih in starejših, prilagajanje delovnega časa delovnemu času vrtcev ter šol, finančnimi ter drugimi težavami. Povezovanje dela in drugih življenjskih področij ter oblikovanje ravnotežja med njimi zahteva različne ukrepe in sodelovanje tako zaposlenih, delodajalcev, šol vrtcev, sindikatov kot države. Za mnoge to pomeni velik in težak zalogaj. Za nekatere neusklajenost poklicnega in družinskega življenja pomeni, da nimajo dovolj (kakovostnega) časa za otroke, drugi za partnerje in tretji celo zase.
V zadnjih dveh desetletjih je pomen usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je prišel v ospredje predvsem zaradi vse pogostejšega zaposlovanjem obeh partnerjev. Usklajevanje poklicnega in drugih življenjskih področij ter oblikovanje ravnotežja med njimi zahteva različne ukrepe in dobro sodelovanje tako zaposlenih, delodajalcev, šol, vrtcev, sindikatov kot tudi države. Vse vpletene strani se morajo zavedati obstoja problema usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter odgovornosti za njegovo rešitev.
Zaposleni naj bi pri tem izrazili svoje želje in potrebe, povezane s problemom usklajevanja poklicnega in družinskega življenja – v nasprotnem primeru ne morejo pričakovati, da jim bodo delodajalci ali država pripravljeni zadeve reševati sami od sebe. Naloga organizacij je najti način, da čim bolj uspešno združijo njihove cilje s cilji, potrebami in željami zaposlenih, saj usklajeno poklicno in družinsko življenje lahko zmanjša stres, poveča splošno zadovoljstvo zaposlenih in kakovost življenja, s čimer se poveča tudi učinkovitost pri delu. Z namenom omogočanja čim bolj učinkovitega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja organizacije uvajajo fleksibilno delo in fleksibilen delovni čas, organizirajo varstvo otrok v bližini organizacij oziroma v samih prostorih organizacij, uvajajo v delo po daljši odsotnosti, spodbujajo enakopravnost obeh staršev in iščejo druge kar se da optimalne rešitve.
Države pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja izvajajo različne politike, vezane na javne storitve, starševski dopust, otroško varstvo, fleksibilnost dela in delovnega časa, davčno politiko, politiko denarnih podpor. Razvite države so za omilitev izhodiščnega problema razvile različne modele rešitev v smeri večje usklajenosti poklicnega in družinskega življenja. V ospredje je postavljena enakost med spoloma pri vzgoji in varstvu otrok ter starejših. Mnogo držav ima tako zakonsko urejene pravice in dolžnosti otroškega varstva, zagotavljajo koriščenje dopustov obeh staršev, izboljšujejo raven plačanega dopusta, spodbujajo fleksibilni sistem dela, delovnega časa ter dopustov, spodbujajo javne mehanizme za dvig stopenj rodnosti, uvajajo davčne olajšave in drugo. Zaenkrat so se kot najučinkovitejši izkazali modeli skandinavskih držav.
Področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je kompleksno, saj se ne nanaša samo na izzive, ki jih imajo pri tem starši, ampak vsi, ki imajo v svoji bližnji okolici posameznike, potrebne posebne nege in pomoči, torej tudi bolnike in/ali starejše. Vse bolj stresne razmere na delovnih mestih pa tudi od posameznikov, ki jih doma ne čakajo obveznosti, zahtevajo skrb (vsaj) za lastno uravnoteževanje poklicnega in zasebnega življenja. Vsakdo potrebuje dovolj počitka in športnega udejstvovanja, če želi živeti polno življenje in biti kar se da dolgoročno učinkovit pri svojem delu. Neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja se namreč vse pogosteje odraža v akutnih in kroničnih boleznih ter izgorelosti, pri čemer vsem naštetim primerom običajno pripisujejo vzroke psihosomatske narave. V izogib negativnim posledicam stresa zaradi neusklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, kot so neučinkovita izraba delovnega časa, manjša pripadnost organizaciji, izostajanje z dela in fluktuacija, morajo tako posamezniki, kot organizacije in država nenehno iskati dolgoročne rešitve za iskanje ravnovesja pri posameznikih in družbi kot celoti.
Projekt INODEL delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, prednostne usmeritve Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti.