Zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja resen družbeni, socialni in ekonomski problem, ki se ga ne lotevamo dovolj celovito. V največji meri se s problemom ukvarja ZZZS. Problema absentizma se vedno bolj zavedajo tudi delodajalci. Številni med njimi sami sprejemajo različne ukrepe in izvajajo aktivnosti, ki naj bi vplivale na manjši obseg odsotnosti z dela.
V Sloveniji evidentiramo letno 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni (desetletno povprečje), kar pomeni, da izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb dnevno približno 38.500 – 39.000 ljudi. Zdravstveni absentizem po regijah je zelo različen; odvisen je od gospodarske razvitosti regije, strukture gospodarstva, kulturoloških navad itd., razlike so tudi do 100 %. V večini regij je gibanje skladno z gibanjem povprečja, v posameznih regijah pa so značilna tudi velika odstopanja.
V letu 2009 je bilo zaradi bolniškega staleža izgubljenih 10.313.315 delovnih dni, od tega v breme delodajalcev 5.626.424, v breme ZZZS pa 4.686.891 delovnih dni.
Delovno okolje in medčloveški odnosi v njem so pomembni dejavniki, ki zelo močno vplivajo na zdravje zaposlenih in s tem posledično na dolžino bolniškega staleža.
Ena od prioritet države in njenih institucij mora biti nenehna skrb za izboljšanje zdravja prebivalcev. Aktivnosti in naloge na tem področju so stalne in morajo temeljiti na konkretnih politikah in strategijah. Za državo je pomembno, da ima:
- nacionalni zdravstveni program kot enega temeljnih političnih in strateških dokumentov, ki zdravje prebivalstva postavlja na prvo mesto in ga obravnava kot temeljno vrednoto;
- nacionalni program zmanjševanja absentizma kot dokument, ki bi bil podlaga za nadaljnje aktivnosti in ukrepe s ciljem zmanjševanja absentizma v državi. Slovenija takšnega programa še nima.
V zadnjem obdobju podatki kažejo na pozitivne premike glede obvladovanja absentizma. Ne glede na to dejstvo zdravstveni absentizem ostaja še vedno resen družbeni problem. Na to kaže poleg števila izgubljenih delovnih dni tudi višina sredstev, ki jih v Sloveniji namenjamo za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Ti izdatki predstavljajo kot celota za državo velik strošek. Zdravstveni absentizem in višina stroškov, ki so povezani z njim, zahtevajo temeljito in usklajeno aktivnost vseh akterjev (država, ZZZS, izvajalcev zdravstvenih storitev, ZPIZ, delodajalcev, sindikatov) za obvladovanje tega pojava. Posebno pozornost bi morali nameniti izboljšanju stanja delovnega okolja, varnosti pri delu in večji skrbi za delavce, njihovem dobrem počutju in zadovoljstvu na delovnem mestu ter njihovem spodbujanju k delu. Temu bi morala slediti tudi ustrezna politika zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih med začasno zadržanostjo od dela, ki ne bi smela spodbujati k izostajanju z dela, temveč k takojšnji rehabilitaciji in k čim hitrejšemu povratku na delovno mesto. Do izboljšanja stanja na tem področju lahko privedejo le načrtovane, usklajene in premišljene aktivnosti vseh, ki imajo na zdravstveni absentizem kakršenkoli vpliv ali so za njegovo reševanje pristojni ter zainteresirani.
Na zdravstveni absentizem vpliva cela vrsta dejavnikov, ki so le v manjši meri odvisni od učinkovitega dela ZZZS. Za učinkovito obvladovanje je potrebno sprejeti jasno in temeljito strategijo tega področja za celotno Slovenijo. V njej je potrebno natančno opredeliti vlogo in pristojnosti vseh, ki se jih zdravstveni absentizem dotika, to je države, delavcev, delodajalcev, socialnih partnerjev, institucij s področja socialne varnosti in drugih. Ne glede na to ali bo prišlo do širše nacionalne strategije in spremembe zakonodaje, bo potrebno na ZZZS nadaljevati prizadevanja za obvladovanje tega področja in z njim povezanih izdatkov ter iskati in spodbujati ukrepe, ki so lahko v ta namen najbolj učinkoviti. V okviru tega dajemo velik pomen promociji zdravja na vseh ravneh, ozaveščanju prebivalstva in delodajalcev ter spodbujanju dobrih praks v delovnem okolju.
Projekt INODEL delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, prednostne usmeritve Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti.