Izgorelost nastopi kot posledica dolgotrajnih medosebnih stresorjev in se kaže kot depersonalizacija, zmanjšana učinkovitost in čustvena izčrpanost posameznika. Izgorelost je le ena izmed mnogih možnih posledic kroničnega stresa.
Raziskava slovenskega Inštituta za razvoj človeških virov je pokazala, da ima več kot polovica zaposlenih pri nas znake izgorevanja, 10% pa jih je izgorelih, pri čemer ogroženost raste z višanjem stopnje izobrazbe in zahtevnostjo delovnega mesta. Najbolj ogroženi so vodilni delavci in samostojni podjetniki.
Pomemben podatek je torej, da se sindrom izgorelosti skoraj izključno pojavi pri ljudeh, ki so najproduktivnejši, najbolj ustvarjalni, najbolj zavzeti in najodgovornejši v podjetju. Stres na delovnem mestu tudi eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa. Ponavadi izgorelost zdravijo enako kot depresijo, raziskave pa so potrdile, da imata le četrtino skupnega. Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, v vseh starostih, pri vseh stopnjah izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Bolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe. Novejše raziskave kažejo, da so ogroženi prav vsi poklici, med najbolj izpostavljenimi pa so učitelji, sledijo menedžerji, trgovci, gostinci, delavci v osebnih in poslovnih storitvenih dejavnostih, samostojni podjetniki in medicinsko osebje. Izgorelost je torej negativna reakcija na stres, po zbranih podatkih pa je mogoče sklepati, da so najbolj ogroženi prav ljudje, ki se ukvarjajo s pomočjo drugim.
Stanje izgorelosti se kaže kot: močno zmanjšana delovna učinkovitost, razdražljivost, občutki jeze in ciničnosti, neoseben in konflikten odnos do dela in sodelavcev, odsotnost motivacije za delo, kar lahko pripelje do popolnega psihofizičnega zloma, oziroma do popolnega upada energetskega sistema z močnimi depresivnimi simptomi (adrenalna izgorelost).
Psihološke okoliščine dela in odnose lahko izboljšamo. Izgorevanje na delovnem mestu je mogoče preprečevati z izboljšanjem psiholoških okoliščin dela, s t.i. organizacijskimi ukrepi. Z njimi bomo managerje in zaposlene obvarovali pred izgorevanjem, obdržali najboljše delavce in povečali zavzetost za delo. Istočasno pa s tem povečujemo produktivnost in konkurenčnost in tako tudi dohodek podjetja.
Projekt INODEL delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, prednostne usmeritve Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti.