Urad RS za intelektualno lastnino je zaradi številnih vprašanj podal dne 27. decembra pojasnilo v zvezi s Skupnim sporazumom o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki sta ga sklenili Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja SAZOR GIZ k.o. in Gospodarska zbornica Slovenije. 

Urad RS za intelektualno lastnino pojasnjuje, da obveznost plačila nadomestila za fotokopiranje nastane z dejansko uporabo (fotokopiranjem) avtorskopravno varovanega dela. Če se avtorskopravno varovana dela ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe Skupnega sporazuma za te primere ne veljajo. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino zato zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskopravno varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila.

V nadaljevanju v celoti objavljamo pojasnilo Urada RS za intelektualno lastnino, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

"Prejeli smo več vprašanj v zvezi s Skupnim sporazumom o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki sta ga sklenila Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja SAZOR GIZ k.o. in Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: skupni sporazum).

V skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) šteje vsaka individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, kot avtorsko delo, če ni z ZASP drugače določeno (5. člen ZASP). Avtorska pravica na avtorskem delu pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP), in avtorska pravica traja za avtorjevega življenja ter 70 let po njegovi smrti, če ni z ZASP določeno drugače (59. člen ZASP).

Ker avtorska pravica pripada avtorju, je avtor tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (oziroma imetnik pravic, na katerega je avtor prenesel ustrezne pravice). Torej lahko uporabnik avtorsko delo (drugega avtorja) v času trajanja avtorske pravice uporabi le, če je pred tem pridobil dovoljenje imetnika pravice za dogovorjen način uporabe. V praksi to pomeni, da če želi nekdo avtorsko delo drugega avtorja na primer fotokopirati, potrebuje za to predhodno dovoljenje avtorja tega dela, v nasprotnem primeru krši njegovo avtorsko pravico. Brez dovoljenja avtorja se lahko avtorsko delo uporabi le, če tako določa ZASP in pod pogoji, ki so tam določeni (46. – 57.d člen ZASP).

Avtorske pravice se skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju: ZKUASP) upravljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Imetnik pravic se sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali prek kolektivne organizacije ali neodvisnega subjekta upravljanja (drugi odstavek 7. člena ZKUASP), razen v primeru obveznega kolektivnega upravljanja, kjer imetnik pravic upravlja svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije. ZKUASP določa obvezno kolektivno upravljanje med drugim v primeru reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP (3. točka 9. člena ZKUASP).

Kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti kolektivnega upravljanja pravic imetnikov pravic med drugim dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe (1. točka prvega odstavka 16. člena ZKUASP). V ta namen se kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena ZKUASP (2. točka prvega odstavka 16. člena ZKUASP). S skupnim sporazumom se med drugim dogovori tarifo in pogoje za njeno zvišanje, znižanje ali oprostitev, pogoje uporabe avtorskih del ter rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila.

Kolektivna organizacija mora pred sklenitvijo skupnega sporazuma najprej objaviti prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma na spletni strani AJPES in na svoji spletni strani (tretji odstavek 44. člena ZKUASP).

Po uspešno zaključenih pogajanjih kolektivna organizacija sklene skupni sporazum z reprezentativnim združenjem uporabnikov (v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZKUASP) in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (v skladu s šestim odstavkom istega člena).

V skladu s sedmim odstavkom 44. člena ZKUASP začne skupni sporazum veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi tega sporazuma. Določba tega odstavka določa tudi, da morajo uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije s kolektivno organizacijo skleniti pogodbo v skladu z veljavnim skupnim sporazumom.

SAZOR GIZ k.o. je dne 24. oktobra 2018 tako na spletni strani AJPES kot tudi na svoji spletni strani objavil Prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma. S tem vabilom je SAZOR GIZ k.o. povabil k pogajanjem reprezentativna združenja uporabnikov s področja gospodarske dejavnosti (vključno z obrtnimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi), ki jih opravljajo gospodarski subjekti na trgu. Vabilo se je nanašalo na sklenitev skupnega sporazuma za fotokopiranje avtorskih del preko obsega iz 50. člena ZASP pri gospodarski dejavnosti v Sloveniji. Rok za sporočitev interesa je bil določen 15 dni od objave na spletni strani AJPES.

Dne 8. novembra 2018 je SAZOR GIZ k.o. na spletni strani AJPES in na svoji spletni strani objavil Dopolnitev vabila k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma z gospodarstvom, iz katerega izhaja, da se rok za podajo prijav k pogajanjem na prošnjo združenj uporabnikov podaljša do vključno 16. novembra 2018.

SAZOR GIZ k.o. in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta dne 6. decembra 2021 sklenila Skupni sporazum, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 194/21 z dne 10. decembra 2021 in je stopil v veljavo 25. decembra 2021. Med uporabnike s področja gospodarske dejavnosti sodijo tudi člani Obrtne zbornice Slovenije (OZS).

Na podlagi sklenjenega Skupnega sporazuma posamezni uporabniki s kolektivno organizacijo SAZOR GIZ k.o. sklepajo posamezne (individualne) pogodbe o uporabi varovanih del - v tem primeru za fotokopiranje avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihove prevode (torej za dela v repertoarju SAZOR GIZ k.o.). S tako pogodbo posamezni uporabnik dobi predhodno dovoljenje za uporabo teh del (za kar plača avtorski honorar v skladu s tarifo, dogovorjeno v Skupnem sporazumu).

Za gospodarske družbe reproduciranje del za svojo lastno uporabo v okviru 50. člena ZASP ne velja. Zato morajo gospodarske družbe plačati za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, torej tudi za uporabo znotraj podjetja, na primer če zaposleni fotokopira članek za potrebe internega sestanka. Tako gospodarska družba plača za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, ki je v repertoarju SAZOR GIZ k.o. (avtorska dela s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihove prevode) v skladu s tarifo, dogovorjeno v Skupnem sporazumu. Obveznost plačila nadomestila za fotokopiranje nastane z dejansko uporabo (fotokopiranjem) avtorskopravno varovanega dela. Če se avtorskopravno varovana dela ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe Skupnega sporazuma za te primere ne veljajo. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino zato zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskopravno varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila."