Pred jutrišnjo (12. 7. 2024) sejo Ekonomsko-socialnega sveta v Združenju delodajalcev Slovenije pozivamo k razširitvi seznama deficitarnih poklicev v odredbi za zaposlovanje tujcev ter k čimprejšnjemu sprejetju sprememb zakona o zaposlovanju tujcev, ki bo omogočal lažje in hitrejše postopke zaposlovanja. Dodatne sezonske potrebe so še okrepile že tako kritično pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile, zato je takojšnje sprejetje rešitev nujno. Glede izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja pričakujemo poglobljeno predstavitev socialnim partnerjem in skupno pripravo zakona v okviru tripartitne pogajalske skupine s socialnimi partnerji. Dodatne obremenitve znotraj stroška dela v okviru pokojninske reforme za delodajalce niso sprejemljive.

1. Odredba o spremembah Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev ni vezana na trg dela

Pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile je v Sloveniji ključen izziv na trgu dela, zato je zaposlovanje tujcev postala nuja. Analiza, ki jo je za potrebe podaljšanja odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev ni vezana na trg dela, pripravil Zavod za zaposlovanje, je izpostavila vrsto poklicev, kjer povpraševanje na trgu dela za večkrat presega ponudbo.

Na podlagi te analize je MDDSZ s socialnimi partnerji v sredini junija opravilo posvet s predlogom podaljšanja odredbe in razširitve seznama poklicev z 22 dodatnimi kategorijami poklicev (elektrotehniki, kemiki, upravljalci strojev, strojni tehniki, IT programerji, računalniški tehniki….), ki smo jo na Združenju delodajalcev Slovenije podprli. Hkrati smo predlagali razširitev še z določenimi poklici s področja turizma, vzdrževanja ipd.

28. junija je ministrstvo brez obvestila o drugačni odločitvi objavilo Odredbo zgolj z njenim polletnim podaljšanjem; umaknilo pa je celotni seznam poklicev, s katerimi je nameravalo razširiti seznam.

Tovrstna odločitev ministrstva, ki je v nasprotju z dejanskim stanjem na trgu dela in analizami, ocenjujemo kot izjemno negativno za gospodarstvo in politiko zaposlovanja, zato smo vztrajali pri obravnavi Odredbe na Ekonomsko-socialnem svetu. ZDS se zavzema za razširitev seznama deficitarnih poklicev s celotnim prvotnim predlogom MDDSZ.

2. Zakon o tujcih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

Spremembe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev smo na ZDS pozdravili že konec januarja 2024, ko jih je ministrstvo poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. Že leta namreč opozarjamo, da je potrebno postopke zaposlovanja tujcev administrativno olajšati in skrajšati – predlagamo splošno ureditev po vzoru zaposlovanja tujcev na popoplavnih območjih (t.i. zaposlovanje na zaupanje in možnost naknadnega urejanja dovoljenj).

Podpiramo uvedbo sezonskega dela na področju turizma in gostinstva, hkrati pa po vzoru drugih držav (Avstrija, Poljska, Španija, Finska) predlagamo, da lahko zavod za zaposlovanje poda soglasje za opravljanje sezonskega dela tujca v različnih časovnih obdobjih pri istem ali drugem delodajalcu, pri čemer skupno trajanje ne bi smelo presegati 9 mesecev v koledarskem letu (s tem bi sledili možnosti, ki jo omogoča Direktiva EP in Sveta 2014/36/EU o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev, da lahko države članice kot najdaljše obdobje bivanja za sezonske delavce določijo obdobje, ki traja najmanj 5 in največ 9 mesecev v katerem koli obdobju 12 mesecev).

Po vzoru začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu predlagamo tudi, da se v dejavnosti turizma in gostinstva vzpostavi rešitev, ki bi omogočala opravljanje sezonskega dela za krajša časovna obdobja na podlagi civilnopravnega razmerja in bi pomenilo izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena ZDR.

Predlagamo tudi, da se na enak način sezonsko delo omogoči tudi na področju gradbeništva ter trgovine. V teh dejavnostih zaradi pomanjkanja ustreznega kadra predvsem v poletnih mesecih prihaja do manjka delovne sile.

Nasprotujemo tudi vzpostavitvi nove evidence delodajalcev, tujih delodajalcev in naročnikov dela iz 42. člena ZZSDT, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev. Namen, ki ga predlagatelj zakona z navedeno določbo zasleduje, je namreč že uresničen z vzpostavitvijo evidence delodajalcev z negativnimi referencami.

Nasprotujemo tudi dodatnima pogojema za podajo soglasja za zaposlitev, in sicer da delodajalec v zadnjih šestih mesecih ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na zavod, in da delodajalec v zadnjih šestih mesecih iz poslovnih razlogov ni odpuščal delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Namreč z določitvijo navedenih dveh pogojev bi to lahko pomenilo, da delodajalec ne bo mogel zaposlovati na delovnem mestu, na katerem je predhodno odpuščal iz poslovnih razlogov, čeprav je v trenutku odpovedi obstajal poslovni razlog. Določitev šest mesečnega obdobja, ko bo Zavod za zaposlovanje preverjal ta dva pogoja na delodajalski strani, ocenjujemo za nerazumno dolgo obdobje.

3. Predstavitev izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Glede izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja pričakujemo poglobljeno predstavitev socialnim partnerjem in skupno pripravo zakona v okviru tripartitne pogajalske skupine s socialnimi partnerji. Uvodoma pozdravljamo kot ustrezen pristop določitev daljšega prehodnega obdobja za uveljavitev sprememb, hkrati pa poudarjamo, da dodatne obremenitve znotraj stroška dela za delodajalce niso sprejemljive.

Kot eno izmed problematik, ki v izhodiščih vlade za spremembe ZPIZ ni zajeta, želimo izpostaviti trenutno ureditev, po kateri je nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev zgolj pravica zaposlenega, na katero delodajalec nima nikakršnega vpliva; to pa povzroča precej nezadovoljstva pri delodajalcih. Pozivamo k razmisleku o razumni meji, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni odvisno zgolj od volje delavca, ampak bi pri tem moral imeti ustrezno vlogo tudi delodajalec, bodisi s podajo soglasja za nadaljevanje delovnega razmerja, ali pa da se delovno razmerje prekine iz izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev, ki omogoča uveljavitev pokojnine brez odbitkov.