SPOROČILO ZA JAVNOST

Reprezentativne delodajalske organizacije ZDS, GZS, TZS, OZS in ZDOPS nasprotujemo predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva.

Podjetja in s.p.ji bodo s tem zakonom postavljeni pred novo tveganje, visoko poslovno negotovost ter dodatna stroškovna bremena, zakon pa potiska tudi zavarovance v slabši položaj. Predlog zakona strošek nadomestila med začasno zadržanostjo dela zaposlenega, v primeru, ko mu je zaradi potrjene okužbe z virusom SARS CoV-2 predpisana izolacija, z ZZZS prenaša na delodajalce. To pa v trenutnih že tako zahtevnih razmerah pomeni dodatnih več kot 100 milijonov evrov obremenitve za gospodarstvo.

Delodajalske organizacije izpostavljamo, da bi morala biti skrb za javno zdravje in obvladovanje širjenja okužbe v javnem interesu oz. v interesu države. Zato Vlado RS pozivamo k ponovnemu premisleku in naj prisluhne delodajalskim organizacijam, ki v dnevnih stikih s podjetji in samostojnimi podjetniki zaznavamo zelo veliko stopnjo negotovosti glede aktualnih razmer, zato naj 17. člen predloga zakona v celoti umakne.

COVID-19 je ne le v zdravstvu, pač pa tudi v gospodarstvu pustila ogromne in negativne posledice, in kljub znakom gospodarskega okrevanja po epidemiji, se nekatere dejavnosti in podjetja še vedno soočajo z zaostajanjem glede na stanje pred epidemijo.

S predlogom zakona se strošek nadomestila med začasno zadržanostjo dela zaposlenega, v primeru, ko mu je zaradi potrjene okužbe z virusom SARS-CoV-2 predpisana izolacija, z ZZZS prenaša na delodajalce. Menimo, da bi morala biti skrb za javno zdravje in obvladovanje širjenja okužbe v javnem interesu oziroma v interesu države, ki bi zato morala prevzeti tudi stroške.

V sedanjih razmerah, ko tveganje za množičen ponovni porast okužb s COVID-19 ni izključeno, tudi še ni čas za ukinitev kritja nadomestila iz naslova izolacije zaradi okužbe s Covid 19 s strani ZZZS. V 17. členu predloga zakona je med drugim določeno, da delodajalec od prvega dne zadržanosti z dela zaradi izolacije krije nadomestilo plače za čas kužnosti. Ta naj bi se ugotovila s HAG ali PCR testom, ob tem, da predlog zakona določa, da delodajalec krije določeno nadomestilo za čas trajanja kužnosti, ne glede na to, koliko časa ta traja, celo tudi nad 20 dni.

Popolnoma nerazumljivo je, da država ob vseh izzivih, kot so energetska in prehranska kriza, varnostna tveganja ter pomanjkanje virov, ki vplivajo na inflacijo in niso posledica odločitev v gospodarstvu, zdaj gospodarstvo na novo obremenjuje za 106 milijonov evrov letno iz naslova kritja stroškov izolacije zaposlenih v primeru okužbe s COVID-19.