JEDRO: Določba 129. člena ZDR-1 je pomensko odprta in ne določa niti minimuma višine dodatka niti dolžine in načina upoštevanja delovne dobe pri določitvi dodatka za delovno dobo. Tako je strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti prepuščeno, da samostojno uredijo višino dodatka za delovno dobo, torej tako dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Ob predstavljeni ureditvi zakon razen samega priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeli niti pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.
Sodba potrjuje stališče, ki ga je ves čas zagovarjalo Združenje delodajalcev Slovenije, ki je sodelovalo v samih pogajanjih za ZDR-1 kot tudi dotično kolektivno pogodbo dejavnosti. Tako ZDS kot Ministrstvo za delo, ki smo ga javno pozvali, sta podala jasno strokovno stališče in voljo socialnih partnerjev ob sklepanju tako zakona kot kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na vprašanje Združenja delodajalcev Slovenije glede pravice do dodatka za delovno dobo, 8.6.2018 podalo pravno mnenje št. 1001-381/2018-2, ki ga navajamo v nadaljevanju:
Junija 2018 v Delodajalcu ne prezrite:
• Sodbi o dodatku na delovno dobo ne odražata volje socialnih partnerjev
• Sprememba delovnega časa delavca
• Izključevanje povračila stroškov za prehrano med delom in dnevnice
• ZDS za ugodnejšo davčno obravnavo dodatnih zdravstvenih zavarovalnih polic s ciljem spodbujanja kolektivne skrbi za zdravje
• Povečan zdravstveni absentizem v 2017, zdravstvene reforme pa še vedno ni,
• In še mnogo več…
Za vas smo pripravili priročne obrazce za obračun plače, obveznosti po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače/družbenike, ter obračun dohodka po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela, sklenjeni z upokojencem.