Vlada se je na seji 21.1.2021 seznanila z osnutkom Predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19.
Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVIDA-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.
Glavni ukrep zakona bo, da vlada prevzema del bremena zaradi dviga minimalne plače, ki bo v veljavi od 1. januarja letos. Vlada predlaga določitev drugačne najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Tako bo za mesece od januarja do junija 2021 najnižja osnova za izračun prispevkov minimalna plača, ne pa več 60 odstotkov povprečne plače. Na tak način bo vlada pomagala prevzeti del bremena gospodarstvu. Minister ocenjuje, da bo ta delež pomoči nekje v dobrih 40 odstotkih stroška delodajalcev zaradi te razlike dviga minimalne plače. Ukrep se lahko podaljša največ za pol leta, torej za izplačane plače in nadomestila plače tudi za mesece od julija do vključno decembra 2021. Finančni vložek države za ta ukrep je ocenjen v višini 47 milijonov.
Na posvetu ministra za delo s socialnimi partnerji 19.1.2021 je bil s strani MDDSZ predstavljen predlog dviga minimalne plače za delo opravljeno od 1.1.2021, ki mu je Združenje delodajalcev Slovenije odločno nasprotovalo.
V Združenju delodajalcev Slovenije že od marca lani ob navedbi vseh dejstev o situaciji, ki jo je prinesla pandemija, ter napovedih za letošnje leto, opozarjamo na potrebnost zamrznitve dviga minimalne plače vsaj za letošnje leto.
ZDS je opozorilo na neizogibne posledice dviga minimalne plače, kot so enormen dvig celotnih stroškov dela, vpliv na likvidnost ter povečanje števila brezposelnih.
Za vas smo pripravili priročne obrazce za obračun plače, obveznosti po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače/družbenike, ter obračun dohodka po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela, sklenjeni z upokojencem.
