Na seji Vlade RS 19.10. je bila sprejeta novela, ki ni usklajena s socialnimi partnerji - delodajalci. Novela poleg prenosa direktiv uvaja tudi koalicijske zaveze, subsidiarno odgovornost v gradbeništvu, dodatne pravice za žrtve nasilja in še nekatere predloge, ki niso bili usklajeni, nekateri pa niti obravnavani. Delodajalci smo tudi v zadnjih dneh vložili vse napore v uskladitev novele, vendar približevanja predlogom delodajalcev ni bilo, zato so se usklajevanja končala neuspešno.
Delodajalci smo že julija 2023 izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta zaradi kontinuiranega kršenja pravil ESS in izrazite neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z vlado in sindikati. Eden izmed ključnih razlogov za naš izstop je bila neenaka obravnava delodajalcev v pogajanjih za novelo Zakona o delovnih razmerjih.
V izogib kazni Evropske komisije zaradi (ne)prenosa dveh direktiv v novelo zakona o delovnih razmerjih, je delodajalska stran kljub nedelovanju ESS vložila vse napore v dodatno usklajevanje novele. Delodajalci smo bili pripravljeni sprejeti uskladitve z direktivama in usklajene kompromisne predloge med vlado in obema socialnima partnerjema; ne pristajamo pa, da se v Državni zbor posredujejo predlogi novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Le ti namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve.
Delodajalci smo si do zadnjega želeli skleniti sporazum, a so sindikati izsiljevali z ulico oz. opustitvijo socialnega dialoga. Delodajalci smo pri usklajevanju predloga popustili pri več točkah, vendar se je predlog zakona spreminjal, čistopisa sprejetega na vladi, pa delodajalci še nismo prejeli.
Nekaterih sprva predvidenih sprememb v sprejeti različici predloga novele zaradi nasprotovanja gospodarstva sicer ni. Izločeni so bili namreč zastaranje terjatev za prekarne delavce, možnost 30-urnega polnega delovnega časa, ureditev dela na domu, zaostritev kvot agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin.
Pa vendar smo delodajalci želeli enakovredna usklajevanja v socialnem dialogu. Vse reprezentativne delodajalske organizacije smo že pred odločanjem na vladi opozorile, da bo sprejem neusklajene novele pomenil dokončni pokop socialnega dialoga.