Vlada je 18. 12. 2024 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ga posredovala v obravnavo v Državni zbor.
Spremembe in dopolnitve so posledica pobud delodajalskih organizacij in se nanašajo zlasti na jasnejšo določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, administrativno razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, ter jasnejšo določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa.
Predlog sprememb in dopolnitev veljavne ureditve se nanaša na:
1. Opredelitev pojma delavca:
Predlog zakona dodatno redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence na način, da se jasneje določa krog oseb, ki delajo na podlagi pogodb civilnega prava, za katere vodenje evidenc ni utemeljeno (izločitev oseb, ki delo opravljajo pretežno s sredstvi delodajalca).
2. Podatke, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa:
Predlaga se črtanje vpisa podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom. Dodatno se z vidika nepotrebne administrativne obremenitve delodajalca naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco tistih podatkov, ki že obstajajo na podlagi drugih podatkov v evidenci in predpisanih dokazil pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da se podatek o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela in tekoči seštevek ur v referenčnem obdobju lahko vpisujeta v evidenco enkrat mesečno (na podlagi trenutne ureditve dnevno oziroma tedensko).
3. Vodenje evidence o izrabi delovnega časa za poslovodne osebe:
Uvaja se izrecna ureditev, da evidence o izrabi delovnega časa ni treba voditi za poslovodne osebe (ki delo opravljajo na katerikoli pravni podlagi – civilno ali delovno razmerje).
4. Kraj hrambe evidence o izrabi delovnega časa:
Z vidika jasnosti se izrecno določa, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani bodisi na sedežu bodisi na kraju opravljanja dela delavca.
5. Možne načine obveščanja delavca o podatkih iz evidence:
Glede obveščanja delavca o vsebini evidence se dopolnjuje način obveščanja, in sicer tudi na elektronski naslov, o katerem se delodajalec in delavec dogovorita (npr. zasebni elektronski naslov delavca).
Spremembe in dopolnitve bodo začele veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.