Državni zbor je na seji 21. 4. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) in ga posredoval v obravnavo v Državni svet. 

Zakon vsebuje naslednje spremembe in dopolnitve:

• dopolnjuje se definicija delavca,
• usklajuje se rok za posredovanje podatkov ZZZS in se določa, da je treba podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati ZZZS z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela,
• bistveno se širi nabor podatkov, ki jih mora delodajalec voditi dnevno (poleg do sedanjih podatkov je treba voditi tudi čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa,
• določena je obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki o evidenci delovnega časa.
• določena je obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.
• zakon nadalje določa uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV ter možnost, da predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podajo delavci (preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika) – če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati obvestiti tudi inšpektorat. Za izpolnitev obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa se šteje tudi neposredni elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec,  
• redefinicija prekrškov in novo določitev glob za prekrške.

ZEPDSV-A v prehodni in končni določbi določa, da se obveznost elektronskega vodenja evidenc iz 19.a člena uporablja za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona. Zakon določa, da se zaradi možnosti ustrezne prilagoditve delodajalcev na spremembe in dopolnitve zakona, le-ta začne uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do začetka uporabe tega zakona pa se uporablja Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06).