4. oktobra 2024 je Vrhovno sodišče RS seznanilo javnost s sodbo, kjer je v delovnem sporu prvič vsebinsko odločalo o vprašanju plačila za poslovno uspešnost oziroma božičnici.

Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.

Vrhovno sodišče je v dani zadevi presodilo, da znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno.

Vrhovno sodišče je odločalo o zadevi, v kateri je tožnica od nekdanjega delodajalca zahtevala razliko plačila za poslovno uspešnost za leti 2020 in 2021. Delodajalec pri izplačilih iz tega naslova ni upošteval obdobij, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni, tako da ji je izplačal zmanjšane zneske poslovne uspešnosti, in sicer ob upoštevanju obdobja njene bolniške odsotnosti v posameznem letu. Slednje je izhajalo tudi iz kriterijev za plačilo poslovne uspešnosti v podjetniški kolektivni pogodbi.

Vrhovno sodišče je med drugim opozorilo na posebno naravo plačila za poslovno uspešnost kot ene od zakonskih možnosti nagrajevanja delavcev. V nasprotju z delovno uspešnostjo, ki se določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Slednja je sicer odvisna od številnih drugih dejavnikov, ne le od kakovosti ali celo zgolj obsega opravljenega dela delavcev. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti tako predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja družbe.

Vrhovno sodišče je presodilo, da znižanje plačila iz naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Čeprav Zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila, je sodišče poudarilo, da delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije iz 6. člena omenjenega zakona. V skladu z omenjeno določbo mora delodajalec pri plačilu za poslovno uspešnost delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi zdravstveno stanje delavca. Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.

V tem primeru so bili izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost obravnavana manj ugodno, razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani, to je z njenim zdravstvenim stanjem, pri tem pa so bili tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, v primerljivi situaciji.

Vir: Spletna novica, Vrhovno sodišče RS, 4.10.2024.