V okviru projekta Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je bila letos ponovno izvedena II. raziskava v poslovni javnosti*. Rezultati kažejo, da skoraj polovica vprašanih zatrjuje, da dobro poznajo pojem družbene odgovornosti, večina jih izvaja najmanj en ukrep s tega področja – to je varstvo in zdravje pri delu. Poleg tega se močno strinjajo, da je glavni razlog za izvajanje družbeno odgovornih ukrepov dejstvo, da družbena odgovornost krepi kulturo ter ugled delodajalca. Bistveni napredek se glede na rezultate raziskave kaže predvsem v večji prepoznavnosti certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v poslovni javnosti. V letošnji raziskavi so bila podjetja prvič povprašana tudi glede vpliva epidemija koronavirusa na njihovo družbeno odgovorno poslovanje. Več kot polovica meni, da je je trenutno družbeno odgovorno poslovanje še bolj pomembno, a je skoraj dve tretjini anektiranih v lanskem letu izvedlo manjše število projektov s tega področja kot v letu 2019.

»Skoraj dve tretjini vprašanih (58 %) je v letu 2020 izvedlo manjše število družbeno odgovornih projektov kot v letu 2019, 27 % vprašanih pa teh aktivnosti lani sploh ni izvajalo zaradi posvečanja reševanju poslovanja. Pri teh podatkih je izziv ali podjetja in organizacije vidijo svojo družbeno odgovornost dovolj celostno. Podatki namreč lahko kažejo na to, da podjetja družbeno odgovornost v veliki meri razumejo le kot dodatne aktivnosti, npr. filantropija ali organizacija dodatnih aktivnosti za zaposlene, kar pa ni tista družbena odgovornost, ki je integrirana v samo bistvo poslovanja. Če se podjetja v času epidemije posvečajo reševanju svojega poslovanja, naj bi to pomenilo tudi ohranjanje odgovornega odnosa in zaupanja svojih zaposlenih, dobaviteljev in strank, kar pa je pomemben del družbene odgovornosti. Pomembno je tudi, da so anketiranci izpostavili skrb za varnost in zdravje v času koronavirusa, npr. skrb za zaposlene, tako kar se tiče zdravja, psihološke agilnosti/odpornosti, kot tudi usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja,« razlaga Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je poleg partnerjev ZDS, GZS in ZSSS nosilec certificiranja.

Glede na rezultate letošnje raziskave, v kateri je sodelovali 134 podjetij/organizacij, sicer skoraj polovica vprašanih izvaja osem ali več ukrepov s področja družbene odgovornosti. Pri kar 93 % so to ukrepi s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, 82 % izobražuje zaposlene za karierni napredek, 79 % podjetij/organizacij pa ima zapisan kodeks etike. Med pomembnejšimi razlogi za izvajanje družbeno odgovornih aktivnosti so navedli še, da te večajo motivacijo zaposlenih. Gre za podobne odgovore kot so jih navedli v lanski raziskavi, kar kaže, da je stopnja informiranosti in ozaveščenosti podjetij/organizacij na področju družbene odgovornosti visoka.

»Na Ekvilib Inštitutu smo veseli, da se glede na rezultate raziskave veča prepoznavnost certifikata, saj se je povečal odstotek tistih, ki certifikat dobro poznajo, ter zmanjšal odstotek tistih, ki še niso slišali za certifikat. Hkrati sodelujoči v obeh raziskavah menijo, da certifikati in nagrade s področja družbene odgovornosti pomembno prispevajo k ugledu in h krepitvi zaupanja njihovih deležnikov,« izpostavlja Aleš Kranjc Kušlan. To dokazuje tudi 80 podjetij, ki so že stopila na pot družbene odgovornosti do zaposlenih s pristopom k certifikatu Družbeno odgovoren delodajalec. V postopku prejema pristopnega certifikata namreč podjetja pripravijo načrt implementacije ukrepov s štirih področij, ki jih pokriva certifikat: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, izvajanje aktivnosti za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, medgeneracijsko sodelovanje ter varnost in zdravje pri delu. V zadnje pol leta je tako 18 podjetji že prejelo pristopni certifikat. Ta poleg 12 temeljnih ukrepov, ki so pogoj za prejem certifikata, izvajajo skupno še 404 ukrepe družbene odgovornosti ter zaposlujejo 2550 oseb. »V letu 2021 bomo kar 100 podjetjem oz. organizacijam omogočili brezplačni prejem pristopnega certifikata, tako vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo in si postavijo trajnostne in družbeno odgovorne temelje, s katerimi bodo lahko gradili na poslovnih uspehih,« dodaja Petra Hartman, vodja projekta na Ekvilib Inštitutu.

Eno izmed zadnjih prejemnikov pristopnega certifikata je tudi podjetje Narayan. Proizvajajo in prodajajo ekološka živila. Zanje prejeti certifikat pomeni velik izziv in priložnost, da tako v družbenem kot okoljskem vidiku postanejo čim bolj odgovoren delodajalec. »V okviru sprejetih ukrepov bomo tako spreminjali organizacijsko upravljanje podjetja. Doseči namreč želimo privlačno delovno okolje o in s tem dvignili delodajalčevo znamko. Zavedamo se, da je slednja pomemben dejavnik konkurenčnosti na trgu delovne sile, prispeva k pozitivnim poslovnim izidom in zmanjšuje fluktuacijo kadra,« pojasnjuje Blažka Andolšek Erjavec, samostojna strokovna sodelavka v podjetju Narayan.

Tudi na Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM Sevnica), ki so prav tako med zadnjimi prejemniki certifikata, pravijo da brez družbene odgovornosti organizacija ne more biti trajno uspešna. »Zavedamo se, da je uspeh poslovanja zavoda soodvisen od zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja, skupnosti in dobrega vodenja. Zaradi izvajanja ukrepov družbene odgovornosti si obetamo številne koristi, med njimi so izboljšanje odnosov z različnimi deležniki, boljše obvladovanja tveganj organizacije, možnosti pridobivanj finančnih sredstev, oblikovanje novih strateških partnerstev, večjo prepoznavnost, ugled zavoda in večje zaupanje javnost,« opisuje Mojca Pernovšek, direktorica KŠTM Sevnica.

*Več o raziskavi in grafi z rezultati so dostopni na povezavi: https://certifikatdod.si/povzetek-rezultatov-ii-raziskave-v-poslovni-javnosti/