IZJAVA ZA JAVNOST ZDRUŽENJA DELODAJALCEV SLOVENIJE
Ljubljana, 10. september 2020

V dneh, ko Vlada RS pripravlja peti paket protikoronskih ukrepov, ki naj bi jih socialnim partnerjem predstavila 18.9.2020 na seji Ekonomsko socialnega sveta, je Združenje delodajalcev Slovenije ponovno izpostavilo prioritete slovenskih delodajalcev, za katere se zavzema že od začetka epidemije.

Združenje delodajalcev Slovenije se že od začetka pojava posledic epidemije COVID-19 zavzema za zamrznitev zneska minimalne plače na ravni iz leta 2020. Dejstvo je, da višine minimalne plače kot posledice nove definicije mnoga podjetja niso zmogla še v času, ko smo imeli gospodarsko rast, za leto 2021 pa glede na novi zakon (ki v popolnosti izključuje vlogo delodajalcev in sindikatov pri določanju zneska) višino minimalne plače določa formula v razponu zneska minimalnih življenjskih stroškov – s tem podatkom (uradnim) pa trenutno v Sloveniji ne razpolagamo. Tako smo v času, ko podjetja pripravljajo ali celo zaključujejo poslovne načrte za leto 2021 brez ene izmed najbolj relevantnih informacij za planiranje letnih odhodkov podjetij.

Druga izmed prioritet, kjer je epidemija pokazala potrebo po bistveno bolj prilagodljivi sistemski ureditvi, je za Združenje delodajalcev Slovenije ureditev dela na daljavo oziroma dela na domu. V času razglašene epidemije so se delodajalci lahko poslužili 169. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča bistveno bolj fleksibilno ureditev dela na daljavo, vendar zgolj za omejeno časovno obdobje izrednih razmer. Trenutna situacija v Sloveniji s povečevanjem števila okužb že zelo posega v delovne procese v podjetjih, le ta pa dela na daljavo več ne morejo organizirati na način, kot so ga lahko v času razglašene epidemije, temveč zgolj pod pogojem sklenitve novih pogodb o zaposlitvi in drugih pogojev, kljub temu, da gre za dnevne spremembe.

S splošnim naraščanjem števila okužb s COVID-19 narašča tudi število okužb, ki se pojavijo znotraj delovnih organizacij, ob čemer so na Združenje delodajalcev Slovenije delodajalci naslovili problematiko, ki je v porastu in je bila spregledana: V kolikor zaposleni prejme s strani NIJZ potrditev, da je njegov odvzet bris pozitiven za COVID-19, je obveščen le zaposleni. NIJZ ne obvešča delodajalca, pri katerem zaposleni dela. Posledično se dogaja, da delodajalec ne more ustrezno poskrbeti za ostali kolektiv, v kolikor sam (okuženi) zaposleni ne obvesti delodajalca oziroma navede vseh stikov ob ugotavljanju epidemiološke slike. Druga težava nastopi tudi, ko okuženi zaposleni prejme bolniško odsotnost – delodajalec iz obvestila o le tej ne more videti, ali gre za okužbo s COVID-19 ali kakršenkoli drugi razlog bolniške odsotnosti. Od tega je odvisna tudi refundacija boleznin delodajalcu. Prvotni interes delodajalcev pa je ureditev obveščanja delodajalca s strani NIJZ v Zakonu o nalezljivih boleznih, da bo omogočeno ustrezno ukrepanje znotraj delovnih organizacij za preprečitev nadaljnjih prenosov okužbe in s tem varovanja zdravja.

Jože Smole
Generalni sekretar