Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I 196/19 z dne 2.2.2023 presodilo, da določbe 44. in 45. člena Zakona o dohodnini, ki se nanašajo na davčno priznavanje stroškov prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči in regresa za letni dopust, za čezmejne delovne migrante, niso v neskladju z Ustavo.

Odločba o ugotovitvi, da točke 3, 7 in 13 prvega odstavka 44. člena in prvi odstavek 45. člena Zakona o dohodnini niso v neskladju z Ustavo je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 21/2023 z dne 17.2.2023.

Skupina 32 poslank in poslancev DZ je na Ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 44. in 45. člena ZDoh-2, ker menijo, da so slovenski davčni rezidenti, ki delajo v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu in slovenski davčni rezidenti, ki delajo v tujini pri tujem delodajalcu, neenako davčno obravnavani, ker se čezmejnim delovnim migrantom za razliko od slovenskih davčnih rezidentov, ki delajo v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu in ki lahko prejmejo neobdavčena povračila stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z dela, prizna le znižanje davčne osnove za ta povračila, kar vodi do neenakega učinka.

Čezmejnim delovnim migrantom se v skladu z določbo 45. člena ZDoh-2 prizna znižanje davčne osnove za znesek stroška prehrane med delom in za znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela pod pogoji in do višin, določenih v davčni uredbi, pri čemer se jim stroški prehrane priznajo do višine 180%  neobdavčenega zneska povračila stroškov za prehrano med delom. Ti stroški se jim torej lahko upoštevajo pri znižanju davčne osnove za obračun dohodnine, s to metodo priznavanja stroškov pa so po mnenju predlagatelja neenako davčno obravnavani v primerjavi z delavci, ki delajo v Sloveniji.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da ne gre za neenakost v davčni obravnavi in da zato določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve čezmejnih delavcev migrantov z dohodnino niso v neskladju z ustavo.