15. novembra 2023 je bil podpisan Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost. Aneks med drugim določa, da Kolektivne pogodbe ni mogoče odpovedati do 31.12.2028. Po tem datumu jo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.

Pogodbeni stranki sta določili, da se vzpostavitev novega plačnega modela  pri delodajalcih uvede s prehodnim obdobjem, vendar najkasneje s 1.1.2027, s podjetniško kolektivno pogodbo pri delodajalcu, v primeru, ko pri delodajalcu ni organiziranega sindikata pa s splošnim aktom delodajalca. Do uveljavitve vsebine Aneksa št. 7 delodajalec uporablja določbe Kolektivne pogodbe za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, ki so veljale do uveljavitve Aneksa št. 7. Določbe Aneksa št. 7 se pri delodajalcu uveljavi v celoti in ne zgolj posameznih členov.

Z aneksom se spreminja vsebina dodatkov. Po novem so določeni samo dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden in dodatek za delovno dobo. Določile so se tudi nove višine najnižjih osnovnih plač.

Aneks št. 7 še ni bil objavljen v Uradnem listu.

Izjave delodajalcev in sindikatov ob podpisu aneksa:

Mateja Kajzba, vodja pogajalske skupine delodajalcev: »V veselje  in v navdih mi je, da se papirna in papirno-predelovalna dejavnost v Sloveniji podpisujeta pod ta, verjamem da, izrazit mejnik, vezan na ureditev plačnega sistema zaposlenih v obeh panogah. Usklajena vsebina aneksa pošteno vrednoti delo sodelavcev, odraža pristop zaupanja vrednih delodajalcev, in je z vzornim spoštovanjem vseh pogodbenih strani gotovo v ponos kolektivnemu dogovarjanju."

Nives Hrovat, predsednica Sindikata papirne dejavnosti Slovenije: »Ne samo zadnjih pet let pogajanj za nov plačni model, več kot tri desetletja socialnega partnerstva v panogi, ki je izrazito povezana in odvisna od izmenjave s tujino in svetom, so dala podlago, na kateri smo si drznili zaupati en drugemu in poiskati nove rešitve, ki jih naši zaposleni nujno potrebujejo. Potrebujejo pa jih tudi podjetja, da bodo ohranila obstoječe zaposlene in pritegnila nove delavce. Precej dela bo še potrebnega na terenu, v pogajanjih pri posamičnih delodajalcih, kjer računamo, da bomo standarde iz branžne kolektivne pogodbe še nadgradili, in tu se zanesemo na naše strokovne službe na KSS PERGAM. In čeprav bo končno oceno našega dela možno dati šele čez leto ali dve, smo prepričani, da je bilo potrebno preseči dosedanji sistem, ki je bil zlasti glede najnižjih osnovnih plač preživet, in stopiti v korak s časom.«

Miro Smrekar, generalni sekretar ZDS: "Na Združenju delodajalcev Slovenije smo veseli in ponosni na uspeh obeh partnerjev v kolektivnih pogajanjih, da sta v večletnem konstruktivnem sodelovanju sklenila dogovor, ki pomeni korak naprej v sodobnem načinu določanja plač oziroma njenih delov. Za ZDS so bipartitna usklajevanja med sindikati in delodajalci na ravni kolektivnih pogodb temelj dogovarjanja ne le politike (usklajevanja) plač, temveč tudi drugih medsebojnih pravic in obveznosti zaposlenega in delodajalca. Kolektivne pogodbe so pokazatelj pravega zaupanja med obema socialnima partnerja, saj so dogovor, ki ni vsiljen nobeni od strani. Na to kaže tudi razumevanje obeh partnerjev, da je za tovrstne spremembe potreben tudi čas, kar izkazuje s prehodnim obdobjem do leta 2028 za uveljavitev sprememb. V imenu Združenja delodajalcev Slovenije bi se zahvalil predvsem celotni pogajalski skupini iz vrst delodajalcev in sindikatov, podpornim strokovnim službam in vodjem pogajalskih skupin, za opravljeno delo in uspeh."

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM: „Z dvigom najnižje osnovne plače v papirni dejavnosti na raven minimalne plače želimo v KSS PERGAM začrtati novo smer v kolektivnih pogodbah v gospodarstvu, ki bo temeljila na realni ceni dela in s katero bodo tarifne priloge kolektivnih pogodb dejavnosti ponovno postale bolj relevantne, kot so bile doslej. Spremembe predstavljajo tudi prvi korak v smeri približevanja plačnega modela v dejavnosti nekaterim rešitvam, ki jih vsebujejo tudi tuji plačni modeli. Računamo na to, da bomo preko pogajanj na ravni delodajalcev, preko kolektivnih pogodb dejavnosti, s katerimi bo nov plačni model implementiran, zgradili zaupanje, ki bo omogočilo tudi nadaljnjo nadgradnjo plačnega sistema in dosego ciljev, zaradi katerih je bil sprejet. To pa je v prvi vrsti zanimivost panoge za delavce, v prvi vrsti tudi preko ravni plač v panogi.“  

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, zadolžen za socialni dialog: »V sodobnih demokracijah je praksa, da se regulacija delovnopravnega področja manj določa skozi zakone in več z dogovorom socialnih partnerjev v socialnem dialogu. To si socialni partnerji z delodajalske strani želimo tudi za slovenski trg dela. Današnji podpis Aneksa št.7 KP PPPI je primer dobre prakse. Pomeni evolucijo plačnega modela v papirni in papirno predelovalni industriji. Dokazuje zrelost in sposobnost socialnih partnerjev, da se dogovarjata in dogovorita. To napoveduje svež veter v kolektivnem dogovarjanju, v katerem bosta socialna partnerja sama opredeljevala in določala svoje mikro poslovno okolje tudi v prihodnosti, država pa bo morala dogovorjeno zgolj umestiti v zakonsko regulativo. Iskrene čestitke!«