Spoštovani člani Združenja delodajalcev Slovenije,
Danes, 21. julija 2023 smo vse delodajalske organizacije, članice ESS (Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov) izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta - vse do takrat, dokler se ne vzpostavi enakopravni tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju Pravil ESS. O izstopu smo obvestili Predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, člane Ekonomsko socialnega sveta in ministrstva.
Razlog za naš izstop iz ESS je nezadovoljstvo na podlagi kršitev pravil socialnega dialoga oz. ESS, ki je trajalo več mesecev, kršitve pa so se skozi čas samo stopnjevale.
ESS je tripartitni organ socialnih partnerjev in vlade, ustanovljen z namenom obravnavanja strateških vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Zakonodajne predloge z ekonomskega in socialnega področja, vključno s proračunskim memorandumom in državnim proračunom (3. člen Pravil ESS), mora obravnavati ESS. K spoštovanju Pravil ESS se je s svojim podpisom zavezala tudi Vlada RS.
Delodajalske organizacije smo na kršitve pravil socialnega dialoga opozarjale že od 15. julija 2022, ko se je prve seje ESS (v novem mandatu vlade) udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob. Po dobrem letu je bilo tako že sprejetih ali so trenutno v fazi sprejemanja številni predlogi predpisov, ki pomembno vplivajo na delovanje in prihodnost celotnega slovenskega gospodarstva, in niso usklajeni s socialnimi partnerji, hkrati pa gospodarskim subjektom nalagajo le nove finančne in administrativne obremenitve, namesto obljubljenih razbremenitev.
Od že sprejete zakonodaje oziroma predpisov, kjer so bila v tem času kršena pravila ESS, naštevamo zgolj za delodajalce najpomembnejša: Zakon spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Pravilnik o poklicnih boleznih.
Več dopisov, ki smo jih tekom celotnega leta naslovili na Predsednika Vlade RS in v njih argumentirano protestirali nad pomanjkljivim socialnim dialogom, je ostalo brez odziva. Odzval se je na naš zadnji dopis, ki je rezultiral v sklicu izredne seje ESS 4. julija, kjer je bila dana skupna zaveza, da bodo dosedanje pomanjkljivosti v socialnem dialogu odpravili s spoštovanjem Pravil o delovanju ESS.
Kljub zavezi na ESS 4.7. se pri ključnih zakonih, ki sodijo v področja delovanja ESS, kršitve socialnega dialoga nadaljujejo. Izpostavljamo dve najpomembnejši, na kateri smo opozorili predsednika vlade tudi na ESS: Zakon o dolgotrajni oskrbi in Zakon o delovnih razmerjih.
V postopku sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi se je pogajalska skupina ESS se je sestala na 5 sejah, končno poročilo pogajalske skupine ESS pa sploh ni bilo obravnavano na seji ESS, skupina ni končala z delom. Predlog zakona, ki je bil dan v javno razpravo, ni vseboval določb o financiranju dolgotrajne oskrbe, socialni partnerji smo bili na sestanku pogajalske skupine ESS seznanjeni le z izhodišči za financiranje dolgotrajne oskrbe, pri čemer so bili povsem ignorirani naši pozivi k iskanju raznolikih in kompromisnih rešitev na področju financiranja. Javna razprava je trajala le 5 dni, vlada je predlog zakona sprejela na dopisni seji in ga posredovala v obravnavo v Državni zbor RS brez predhodne obravnave na seji ESS in še pred zaključkom dela pogajalske skupine ESS. Kljub zagotovilu predsednika Vlade RS na izredni seji ESS z dne 4.7.2023, da bo socialni dialog možen še v času druge in tretje obravnave predloga zakona v DZ RS, socialni dialog o predlogih amandmajev delodajalskih organizacij k temu predlogu zakona v teh fazah ni potekal (od naših predlogov amandmajev niso upoštevali niti enega). Predlog zakona je bil v Državnem zboru RS obravnavan po nujnem postopku, čeprav gre za enega ključnih zakonov s področja ekonomske in socialne politike, glede katerega imajo pomisleke tako socialni partnerji kot tudi številne strokovne in lokalne organizacije, ki bodo zakon izvajale v praksi.
Pravila ESS pa so bila ponovno kršena tudi pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je ti. mala ustava tako za zaposlene kot tudi za delodajalce. Ta zakon je namreč temeljni akt, ki neposredno vpliva na odnos med delavcem in delodajalcem, zato bi morali imeti vsi trije partnerji (sindikati, delodajalci in država kot največji delodajalec v naši državi) ključno vlogo pri njegovi pripravi, vendar temu tokrat prvič ni bilo tako. Poudarjamo, da je delo pogajalske skupine ESS potekalo na način, da je bilo delodajalcem popolnoma onemogočeno, da v pogajanja dodajo svoje predloge, kljub temu, da vsebina predlaganih sprememb vsebuje predloge koalicije ter sindikalne strani. Pogajalska skupina ESS ni zaključila s svojim delom, pri čemer je javna razprava o tem predlogu zakona že zaključena, v zaključni fazi pa je že tudi medresorsko usklajevanje tega zakona. Tudi v tem primeru smo delodajalske organizacije v času javne razprave podale številne pripombe in predloge v amandmajski obliki, socialni dialog pa o teh naših amandmajih ponovno ne poteka kljub drugačnim zagotovilom predsednika Vlade RS. Ob tem poudarjam, da je bil predlog ZDR od začetka do konca obravnavan samo v škodo delodajalcev (dodatna administrativna in finančna bremena).
Gospodarstvo nujno potrebuje evropsko primerljivo in stabilno poslovno okolje, ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti, ukrepe za hiter odziv in prilagoditev na neugodne situacije v gospodarstvu, ukrepe za spodbujanje investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, zelenega prehoda za vse gospodarske panoge, izobraževalni sistem, ki mora slediti potrebam gospodarstva in odpravo administrativnih ovir (ne povečevanje le-teh).
Vlado smo ves čas opozarjali na posledice krize in draginje za gospodarstvo, v kolikor se teh ne bo naslavljalo z ustreznimi ukrepi. Predlogi gospodarstva so bili večinoma popolnoma preslišani, naše napovedi pa so sedaj že preverljive v statističnih podatkih. Pred nami so številne sistemske reforme in spremembe zakonodajnih predpisov. V pripravo le-teh smo predstavniki gospodarstva vključeni le kot proforma. To pa ni socialni dialog, h kateremu se je zavezala Vlada RS tudi v mnogih dokumentih posredovanih na Evropsko Komisijo.
O stanju socialnega dialoga v Sloveniji bomo obvestili tudi z vse institucije v EU, Mednarodno organizacijo dela in naše predstavniške organizacije v EU.
S spoštovanjem,
Marjan Trobiš
Predsednik ZDS
