Zaključna konferenca "promocija zdravja na delovnem mestu – skrb za zdravje je odgovornost posameznika, delodajalca in države"
Na zaključni konferenci vseslovenske kampanje za ozaveščanje delodajalcev glede pomembnosti zdravja zaposlenih je nagrade prejelo pet podjetij za najbolj inovativne ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu. Skrb za zdravje je odgovornost posameznika, delodajalca in države, je vodilo kampanje.
Na sklepni konferenci 12.10.2016 v Ljubljani je pet slovenskih podjetij prejelo nagrade za najbolj inovativne ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu. V različnih kategorijah so bili nagrajeni: Invel, Saubermacher, Pomgrad, Gorenje in Plastika Skaza, ki je nagrado prejela v dveh kategorijah.
Glavni poudarki in zaključki konference:
Projekta s področja promocije zdravja na delovnem mestu (PZDM) »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu (Kampanja)« in »Razvoj interaktivnega spletnega orodja za delodajalce za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo ukrepov s področja promocije zdravja na delovnem mestu (ISOP)«, ki sta se pričela izvajati 1.7.2015 in se bosta zaključila 9.11.2016 (v skupnem trajanju 16 mesecev), bistveno prispevata k potrebam delodajalcev, še posebej samozaposlenih, mikro, malih in srednje velikih družb, ter na podlagi doseženih ciljev in rezultatov zagotavljata trajnost. Projekta je finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
- Nosilec projektov ISOP in Kampanja: Združenje delodajalcev Slovenije.
- Partnerji projekta ISOP: Štajerska gospodarska zbornica.
- Partnerji projekta Kampanja: Štajerska gospodarska zbornica, Pomurska gospodarska zbornica, Primorska gospodarska zbornica, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine, s čimer lažje dostopamo tudi do manjših lokalnih delodajalcev.
Projektne aktivnosti Kampanja: 7 regijskih posvetov, 9 izdanih spletnih »novičnikov«/newslettrov, natečaj za delodajalce za izbor najboljših ukrepov PZDM (zmagovalci natečaja - več o opisih dobrih praks v zaključni brošuri projekta), objave na spletni strani, po kanalih partnerjev, preko družabnih omrežij itd.
Projektne aktivnosti ISOP: spletna platforma zdrav na delu.si, spletno orodje ISOP (interaktivni spletni pripomoček za pomoč delodajalcem pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju aktivnosti PZDM), gradivo za delodajalce, praktični seminarji za uporabo orodja ISOP, e-svetovanje in telefonsko svetovanje za delodajalce pri pripravi programa PZDM itd.
Eden od ciljev projektov je spremeniti uveljavljeno miselnost in med slovenskimi delodajalci omogočati sprejetje nove paradigme, da vlaganje v programe in ukrepe zdravja na DM ni strošek, temveč je investicija za boljšo produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih.
Izvajanje PZDM zaradi zakona je premalo, PZDM mora biti več, zaposlene mora ustrezno nagovoriti in spodbuditi, da prevzamejo navade, ki krepijo in izboljšujejo njihovo zdravje, kar bo posebej vidno v času, ko bodo starejši. S tem že v mlajših letih prelagajo zdravstvene težave čim dlje v njihovo prihodnost (starost).
PZDM torej ne sme ostati samo črka na papirju, ampak mora v podjetju/delovnih organizacijah živeti.
Aktivna vloga delodajalskih organizacij je ključna in pomembno prispeva k uspešni promociji, ozaveščanju in diseminaciji rezultatov ter pri artikuliranju in oblikovanju potreb delodajalcev.
Država in zdravstvena blagajna morata čim prej ugotoviti, da je potrebno projektom, ki so uspešni in med delodajalci dobro sprejeti, zagotavljati trajno sofinanciranje.
V primeru, da država trajnega sofinanciranja tovrstnih projektov ne zagotovi, se v slovenski družbeni prostor in med delodajalce vnašata zmeda in utemeljen pomislek, na kakšen način bo država dosegla svoje cilje na področju zmanjševanja pojava absentizma ter na področju starejših zaposlenih in njihovega podaljševanja delovne aktivnosti.
Tradicionalno v SLO dobra praksa PZD sicer obstaja, a se ta izvaja pretežno pri velikih delodajalcih, pa še to ne pri vseh.
Omogočanje prenosa dobrih praks na druge delodajalce, spodbujanje vseh delodajalcev k večji aktivnosti na področju PZDM je eden od pomembnih trajnih ciljev projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« (Kampanja).
V SLO imamo 53. člen ZZVZZ, ki omogoča diferencirane prispevne stopnje. Za spodbudo in motivacijo bi morali izvesti pilotski projekt s katerim bi preučili in ugotovili kakšne bonuse bi bili deležni delodajalci, ki vlagajo v PZDM.
Pomembno je zavedanje pomena in koristi PZDM ter razumevanje, da je uvajanje aktivnosti PZDM v delovno organizacijo proces, ki zahteva svoj čas in vložke ter na dolgi rok prinese koristi tako zaposlenim, delodajalcu kot širši družbi. Ob tem je pomembno tudi pravočasno ukrepanje v obliki preventivnega delovanja za obvladovanje dejavnikov tveganja na delovnem mestu - ukrepi za krepitev zdravja namesto kurativnih ukrepov.
Podpora vodstva in prodornost strokovnih oz. štabnih služb v podjetjih za izvajanje PZDM na način investiranja v boljšo produktivnost zaposlenih.
Projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« in »Razvoj interaktivnega spletnega orodja za delodajalce za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo ukrepov s področja promocije zdravja na delovnem mestu« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.