14.11.2017 je bila slavnostno vzpostavljena Listina raznolikosti Slovenija,, ki jo je podpisalo prvih 59 slovenskih organizacij, med njimi tudi Združenje delodajalcev Slovenije. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Slovenska listina se tako kot 20-a po vrsti pridružuje evropski platformi, ki danes združuje preko 8000 organizacij ter 18 milijonov zaposlenih.

Listina raznolikosti Slovenija temelji na prostovoljno sprejetih načelih z namenom promocije vrednot raznolikosti, enakosti in vključenosti. Spodbuja sprejemanje, spoštovanje in vključevanje raznolikosti v slovenskih organizacijah kot potenciala inovativnosti za trajne rešitve organizacij. Vključuje 6 načel, ki spodbujajo k razvoju organizacijske kulture, ki temelji na enakih možnostih, vzajemnem spoštovanju, sprejemanju in vključevanju raznolikih zaposlenih, ustvarjanju raznolikega in vključujočega okolja, upoštevanju in širjenju načel raznolikosti na vseh ravneh organizacije, prepoznavanju raznolikih strank, oblikovanju politik raznolikosti in širjenju svoje zavezanosti načelom ter politike raznolikosti vsem deležnikom.

Listina povezuje in krepi izmenjavo izkušenj ter znanj na področju upravljanja z raznolikostjo, združuje obstoječe dobre prakse in spodbuja razvoj novih praks ter širitev načel upravljanja raznolikosti v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah. Gre za moderen pristop k implementaciji načel raznolikosti, saj gre za povezovanje od zgoraj ter spodaj, kar predstavlja najbolj učinkovit način za doseganje zastavljenih ciljev delovnih organizacij.

Vzpostavitev in razvoj podpornih orodij Listine raznolikosti Slovenija poteka v okviru slovenskega partnerstva projekta I.D.E.A.S. - Inclusion. Diversity. Equality. Awareness. Success. (Launching Diversity Charters in Slovenia, Croatia and Romania), ki je sofinanciran s strani Evropske komisije, Generalnega direktorata za pravosodje in potrošnike, v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, v sestavi Dobrovita d.o.o. (vodilni partner projekta), Šentprima, SKUP, s pridruženimi partnerji MDDSZ, ZDS, ZIZRS ter CNVOS.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič je v imenu Evropske komisije povedal, da je: “raznolikost temeljna vrednota EU, ki se kaže v evropskem sloganu “združeni v različnosti”. Izhaja iz dejstva, da je raznolikost tudi prednost, je velika moč za Evropo, ki jo moramo negovati in nadgrajevati. Prinaša jasne koristi podjetjem vseh velikosti. Listine raznolikosti so ključne za spodbujanje primerov dobrih praks raznolikosti v podjetjih, v Evropi se vse bolj krepi trend upoštevanja vprašanj raznolikosti in njihovega spodbujanja, tako med podjetji kot tudi pri javnih organih. Listina je tudi zagotovilo, da so podjetja zavezana k spodbujanju enakosti in različnosti. Komisija je in bo spodbujala to čedalje pomembnejše gibanje Listine raznolikosti, temu je namenjena tudi platforma EU za Listine raznolikosti. Z njo spodbujamo redne stike med Listinami, izmenjavo publikacij ter izkušenj na tem področju ter organizacijo dogodkov. Platforma EU prav tako organizira letne forume Listin raznolikosti, letošnji je potekal v Tallinu, na katerem je sodelovalo več kot 200 podjetij in organizacij, tako javnega sektorja, civilne družbe ter podjetij. Bil je izredno dobra priložnost za izmenjavo dobrih praks in prepričan sem, da bodo slovenska podjetja sodelovala na naslednjem in predstavila slovenske izkušnje ter poglede na raznolikost. Za Evropo ni bilo še nikoli tako pomembno kot danes, da ustvarimo najboljše pogoje za povečanje kakovosti življenja naših ljudi, za povečanje svoje konkurenčnosti, nadgraditi moramo znanja svoje delovne sile in spodbuditi pametno, trajnostno in tudi vključujočo rast. Podpora enakosti in raznolikosti je predpogoj, da bomo lahko kos tem izzivom, s katerimi se soočamo. Resnični izziv je preoblikovati raznolikosti v pravo gonilo za rast in uspešnost, to je za razvoj celotne organizacije. Zato torej moramo pridobiti kompetence za raznolikost, ki nam bodo omogočile učinkovito delovanje v globalnem svetu in na globalnem trgu in temu moramo nameniti ustrezne vire za nadaljnjo rast.”

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije, je povedala, da je: “zagotovo ta trenutek pravi, da v naši družbi, potem ko smo v preteklem času doživeli pojave, ki so vodili k močnemu sovražnemu govoru, predvsem na spletu spregovorimo o res dobrih praksah. V preteklosti se je Varuh na službenem področju najpogosteje srečeval s primeri diskriminacije manjšin, romske populacije, invalidov in vseh skupin, ki živijo na robu in se počutijo ogrožene ter diskriminirane. Vsako leto napišemo priporočila vladi, da ne bi bilo potrebno poseči po pregonu. Vse prej kot to se mi zdi preventiva, tudi podpisnikov Listine raznolikosti, ki vidite raznolikost kot nekaj plemenitega, nekaj, kar prinaša v našo družbo tudi veliko dilem in vprašanj ter izzivov v smeri prihodnosti, ki naj bo v toleranci ljudi, v sprejemanju. V vseh kolektivih gre za to, da gre za pestrost, širino in da znaš izkoristiti znanje in priložnosti, ki ti jih nudijo ljudje različnih zaposlenih. Raznolikost je to, da znaš in zmoreš vključiti drugačne, da jih razumeš, pusti, da govorijo, pusti, da živijo, živi in pusti živeti.”

Dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega Inštituta in članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), je povedala, da je v slovenskem prostoru težava že pri samem raziskovanju diskriminacije, ki jih je zelo malo. Pravnih sredstev Slovenci ne koristimo, čeravno so izkušnje nevladnih organizacij, da je diskriminacija zelo pogost pojav v Sloveniji ter da obstajajo sistemske ovire, da bi se ljudje postavili zase.

Dr. Sonja Merljak Zdovc, novinarka, pisateljica in slovenska finalistka, nominirana za Evropsko novinarsko nagrado za raznolikost (European Journalist Award on Diversity), je poudarila, da tema raznolikosti ni zastopana v medijih in da se bo potrebno še veliko pogovarjati, da bomo raznolikost dojeli kot nekaj povsem človeškega.

Nevenka Oštarjaš, direktorica kadrovske dejavnosti, IBM Slovenija, je povedala, da v njihovi družbi verjamejo v vključevanje različnih posameznikov in predvsem v dejstvo, da le to doprinaša k inovativnosti in napredku podjetja v svetovnem merilu. Pri tem pa je nujno stalno izobraževanje kadra ter podpora s strani vodstva.

Vodja projekta I.D.E.A.S. Barbara Zupančič je poudarila, da so izzivi, ki jih naslavlja Evropska Unija predvsem razvoj delovnih okolij, ki naj bi postala nediskriminatorna in vključujoča, išče se način, kako zagotovitvi enakost med spoloma v zaposlovanja in vključevanju na višje pozicije, pri plačilu in pokojninah. Poseben izziv je tudi staranje družbe oz. zagotovitev enakosti pri zaposlovanju starejših, zvišanje tolerance do drugačno spolno usmerjenih. Cilj so tudi nacionalne strategije zaposlovanja oseb z zdravstvenimi omejitvami ter opogumljanje gospodarstva k zaposlovanju teh oseb.

Dogodek je zaključila direktorica British Council Slovenije in Hrvaške, Aida Salamanca, ki je poudarila, da raznolikost vedno predstavlja izziv, ko je to dejstvo treba spremeniti v principe delovanja organizacije, ki sporoča raznolikost ter vrednote enakosti in vključenosti vsem svojim zaposlenim in deležnikom. Poudarila je, da je potrebno biti pozoren na nezavedni bias, ki ga ima vsak človek. Hkrati pa se je treba soočiti z morebitnimi pritiski svojih strank ter s strani različnih deležnikov, ki lahko naše predanosti k vključevanju ne sprejemajo.

S finančno podporo Evropske unije, Program Justice.