Finančna uprava RS (FURS) vse podjetnike in podjetja, ki so prejeli pomoč po interventni zakonodaji (tako imenovani protikorona ali PKP ukrepi) poziva, da v primeru neizpolnjevanja pogojev za prejem upravičenj do 10. oktobra 2022 oddajo Izjave o vračilu upravičenj prek sistema eDavki, s čimer se lahko izognejo nadzoru in globam.

FURS je z interventno zakonodajo za zajezitev, omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo podeljena široka pristojnost tako za dodelitev in izplačilo upravičenj, kot tudi za nadzor in vračila izplačanih pomoči. Interventna zakonodaja v primeru neizpolnjevanja pogojev za prejem pomoči določa vračilo prejetih sredstev, praviloma na način, da zavezanec vloži izjavo za vračilo, na podlagi katere davčni organ izda odločbo za vračilo prejetih upravičenj. Zavezanec na podlagi te odločbe vrne sredstva (brez obresti, če gre za kriterij upada prihodkov) v 30 dneh. Omenjeno izjavo je bilo sicer treba vložiti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) oziroma obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (DohDej).

Če zavezanec izjave za vračilo upravičenja ne vloži, lahko FURS izvede nadzor.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga FURS, le-ta ugotavlja, da nekateri zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z izkazanim upadom prihodkov, niso vložili izjave za vračilo prejetih upravičenj, in sicer za naslednje ukrepe (za spodaj navedene ukrepe je bilo sicer doslej skupaj izplačanih za 1,2 mrd pomoči):

1. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete (MTD) na podlagi določb ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila sredstev je določena v 99. členu ZIUZEOP.
2. Oprostitev prispevkov za samozaposlene, družbenike in kmete (OPP) na podlagi določb ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 99. členu ZIUZEOP.
3. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 21. člena ZIUZEOP ter oprostitev plačila prispevkov od teh nadomestil na podlagi 28. člena ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila sredstev je določena v 99. členu ZIUZEOP.
4. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 na podlagi 27. člena ZIUPGT (upad prihodkov se ugotavlja za leto 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 30. členu ZIUPGT.
5. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete (MTD) na podlagi določb ZZUOOP (obdobje oktober 2020 – junij 2021, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leti 2019 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 91. členu ZZUOOP.
6. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 24. člena ZIUOOPE (za mesec junij 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
7. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 2. člena ZIUPDV. (obdobje julij – september 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
8. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 68. člena ZZUOOP (obdobje oktober 2020 – januar 2021 upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
9. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 39. člena ZDUOP (obdobje februar – junij 2021, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020 najmanj v višini 20 %) Obveznost vračila je določena v 39. členu ZDUOP.

Pri ukrepih iz 4. do 9. točke se upad prihodkov lahko izračunava tudi na podlagi okoliščin povečanja osnovnih sredstev in zaposlenih, in sicer na podlagi Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov (Uradni list RS, št. 28/21 in 58/21) oziroma neposredno na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT).

Podrobnejša pojasnila v zvezi z ugotavljanjem upada prihodkov so razvidna v dokumentih, objavljenih na spletni strani FURS, in sicer v dokumentih v rubriki področja Protikorona ukrepi (povezave dostopne na spletni strani).

Predvidene kazni

Po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) se z globo od 3.000 do 20.000 eurov kaznuje delodajalec, ki ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena ZIUZEOP). Za navedeni prekršek se z globo od 1.500 do 8.000 eurov kaznuje tudi delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, medtem ko se delodajalec posameznik kaznuje z globo od 450 do 1.200 eurov. Z globo od 450 do 2.000 eurov pa se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.

Po Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 -ZDUOP (53. člen) se z globo od 3.000 do 20.000 eurov kaznuje delodajalec, ki v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (šesti odstavek 39. člena). Za navedeni prekršek se z globo od 1.500 do 8.000 eurov kaznuje tudi delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, medtem ko se delodajalec posameznik kaznuje z globo od 450 do 1.200 eurov. Z globo od 450 do 2.000 eurov pa se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.

1. člen ZIUPGT določa, da se z globo od 1.200 do 15.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi previsoko zahtevanega zneska pomoči za financiranje regresa za letni dopust ali o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči za financiranje regresa za letni dopust (prvi in drugi odstavek 30. člena tega zakona). Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Glede na navedeno FURS poziva prejemnike pomoči, da v primeru neizpolnjevanja pogojev za prejem upravičenj, do 10. oktobra 2022 oddajo Izjave o vračilu upravičenj prek sistema eDavki, s čimer se lahko izognejo nadzoru.

Poziv se nanaša tudi na prejemnike vseh ostalih vrst pomoči (npr. delno povračilo nekritih fiksnih stroškov, subvencija minimalne plače, subvencija za skrajšani delovni čas), ki niso navedene zgoraj in pri katerih veljajo tudi drugi pogoji za vračilo (npr. izplačilo dobička, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilo nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu itd.).

Možnost obročnega vračila

Na FURS se zavedajo, da lahko vračilo pomoči predstavlja precejšen likvidnostni izziv. Zato želijo opozoriti, da lahko prejemniki sredstev, ki jim je z odločbo naloženo vračilo neupravičeno prejetih sredstev, zaprosijo tudi za obročno vračilo pomoči. Podrobnejša pojasnila v zvezi z uveljavljanjem obročnega vračila pomoči so dostopna na spletni strani FURS in na portalu eDavki.

Vir: Spletna novica FURS, 19.9.2022.