V EU je leta 2022 zaradi nezgod pri delu umrlo kar 3.286 delavcev. Toda ali ste vedeli, da letno več kot 100.000 (nekdanjih) delavcev umre zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu? Še bolj šokantno pa je dejstvo, da bi to številko lahko preprečili.

Ob svetovnem dnevu boja proti raku Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnih mestih (Roadmap on Carcinogens) poziva podjetja, naj prevzamejo odgovornost za ustvarjanje varnega in zdravju prijaznega delovnega okolja.

Rak zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu je pomembna, a pogosto spregledana poklicna nevarnost. Delavci v panogah, kot so proizvodnja, gradbeništvo, kmetijstvo in zdravstvo, so lahko zaradi dolgotrajne izpostavljenosti tem škodljivim dejavnikom izpostavljeni večjemu tveganju.

Vsi bolniki z rakom imajo enako diagnozo, vendar se njihove zgodbe razlikujejo. Enako velja za delavce ali nekdanje delavce, ki zbolijo za rakom zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu. Njihove edinstvene zgodbe združuje dejstvo, da bi to lahko preprečili.

Med najpogostejše rakotvorne snovi na delovnem mestu spadajo azbest, benzen, formaldehid in nekatere težke kovine. Azbest se je v preteklosti pogosto uporabljal v proizvodnji gradbenih in izolacijskih materialov. Izpostavljenost azbestu povzroča bolezni, kot sta mezoteliom in pljučni rak. Benzen, ki je prisoten v nekaterih gorivih in topilih, povezujejo z levkemijo in drugimi krvnimi raki. Snovi, ki povzročajo raka, so lahko sestavina izdelkov, lahko pa so tudi posledica procesa, npr. hlapi, ki nastajajo pri varjenju ali izpušni plini dizelskih motorjev.

Kako preprečiti izpostavljenost? Tveganje za nastanek raka zaradi rakotvornih snovi na delovnem mestu je odvisno od vrste in stopnje izpostavljenosti, trajanja in individualne dovzetnosti. Delodajalci so pravno in etično zavezani, da ta tveganja zmanjšajo z varnostnimi ukrepi in pri tem upoštevajo strategijo STOP. Zgodnje odkrivanje in preprečevanje sta ključnega pomena.

Več informacij o tveganjih, dejstvih o povzročiteljih raka, ukrepih in strategiji STOP najdete na spletni strani www.stopcarcinogensatwork.eu.

Slovenija se je leta 2020 pridružila Časovnemu načrtu za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnih mestih (Roadmap on Carcinogens), med pobudniki katerega je bila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). V obdobju 2020-24 je MDDSZ aktivno sodelovalo pri izvajanju aktivnosti strategije RoC 2.0 ter sooblikovalo strategijo RoC 3.0, ki se bo izvajala v naslednjem 3-letnem obdobju.

Z razumevanjem nevarnosti rakotvornih snovi na delovnem mestu in s proaktivnimi ukrepi lahko zmanjšamo pojavnost poklicnega raka in ustvarimo varnejše delovno okolje za vse!

Vir: Spletna stran VZD, 28.1.2025