V začetku preteklega leta je bil sprejet Pravilnik o poklicnih boleznih, ki celostno ureja sistem odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni, ter s tem omogoča učinkovitejše preprečevanje bolezni, ki nastajajo zaradi izpostavljenosti na delovnih mestih. 

Od začetka 90. let prejšnjega stoletja je bilo prijavljanje in s tem tudi spremljanje poklicnih bolezni zelo okrnjeno, saj je takratna zakonodaja predvidevala, da bi moral postopek prijave poklicne bolezni začeti delodajalec, zaposlenega napotiti na dodatno diagnostiko in verifikacijo k izvajalcu medicine dela ter seveda kriti tudi stroške tega postopka.

Edina izjema pri prijavi poklicnih bolezni so bile v preteklosti poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, katerih odkrivanje in verifikacijo ureja posebna zakonodaja, ki bo veljala tudi naprej. Uradno je bilo zato v preteklem obdobju azbestnih bolezni pri nas največ. Med redkimi preostalimi primeri poklicnih bolezni (le okoli 30 letno), priznavale pa so jih invalidske komisije pri ZPIZ, je bil v obdobju od 2013 do 2020 najpogostejši alergijski kontaktni dermatitis.

Predavatelji

Prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak

dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa

je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času pa se je ukvarjala s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi.