DELOVNA DOBA pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja v zasebnem sektorju
Kotizacija
Člani ZDS
89,00 €
Nečlani ZDS
119,00 €
DDV NI VKLJUČEN!
Vključuje udeležbo na seminarju, gradivo in pogostitev.
Pri plačilu kotizacije upoštevajte popuste, ki se seštevajo:
- dva ali več udeležencev -10 % popust za vsakega udeleženca.
Prosimo, da kotizacijo poravnate pred pričetkom na transakcijski račun št. SI56 0201 1001 5672 692. Na podlagi plačila boste prejeli povezavo za dostop do spletnega webinarja.
Proračunski uporabniki vpišite ob elektronski prijavi v polje opombe rok plačila, ob registraciji predložite naročilnico.
Prijava na dogodek
Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oziroma na zadnji delovni dan pred izvedbo izobraževanja, do 14:00 ure. Za morebitna vprašanja smo na voljo na 01/563 48 87.
Pisne odjave (info@zds.si) upoštevamo do 2 delovnih dni pred začetkom izobraževanja, sicer zaračunavamo kotizacijo v celoti. Neplačan predračun ne pomeni samodejne odjave od dogodka.
Ali vam razpisan termin ne ustreza? Ali ste zamudili s prijavo na izobraževanje? Pišite nam na e-naslov martin.smalcic@zds.si, obvestili vas bom o novem terminu.
Dodatne informacije
Martin Šmalčič
Telefon: 01 563 48 87
E-naslov: martin.smalcic@zds.si
Udeleženci izobraževanja imajo zagotovljeno brezplačno parkiranje do zasedbe mest na zunanjem parkirišču, za zapornico. Navodila za parkiranje.
Priporoči izobraževanje
Izobraževanje lahko priporočite svojim znancem, tako, da v polje vpišete elektronski naslov.
Nedorečene vsebine s področja delovnega razmerja v zasebnem sektorju so izjemno privlačne. Veliko jih je, zagotovo pa je v ospredju vprašanje:
kaj sploh je delovna doba?
Ker Zakon o delovnih razmerjih ne definira delovne dobe, je v pomoč sodna praksa, ki nas usmerja pri razmišljanju kako naj delovno dobo razume tisti delodajalec, ki ga zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in tisti, ki ga ne zavezuje?
- Sprašujemo se koliko let delovne dobe se prizna delavcu:
- ki dela krajši delovni čas po 65., 66. ali 67. členu ZDR-1,
- ki je uživalec pokojnine in ponovno vstopi v delovno razmerje,
- ki opravlja dopolnilno delo,
- ki dela krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka,
- ki je na poklicni rehabilitaciji,
- ki je v suspenzu,
- ki je v času SFRJ delo opravljal v drugih republikah
- ki je delo opravljal v tujini,
- ki je bil vključen v program javnega dela,
- ki je opravljal kmetijsko dejavnost
- itd.
- Katere oblike dela se zagotovo ne štejejo v delovno dobo?
- Kako naj delodajalec pridobi podatke o delovni dobi delavca?
- Kako se obračuna dodatek na delovno dobo v »izjemnih primerih« kot npr. delavcu, ki je zadnja leta zaposlen za krajši delovni čas, opravlja nadure, je odsoten z dela?
Vse to so vprašanja, ki jih delodajalci upravičeno zastavljajo, ker pojem »delovna doba« na kateri temeljijo številne pravice iz delovnega razmerja (dodatek za delovno dobo, odmera števila dni letnega dopusta, jubilejna nagrada, vse vrste odpravnin, odpovedni roki, določitev presežnih delavcev, …) v temeljnem zakonu, ki ureja delovno razmerje, ni definirana. Da je temu res tako, potrjuje tudi Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 168/2018: »Določba 129. člena ZDR-1 je »pomensko odprta« in je zato strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti prepuščeno, da samostojno uredijo dolžino, način upoštevanja delovne dobe in odmerni odstotek.
Kolektivne pogodbe dejavnosti delovno dobo delno sicer urejajo, vendar različno in nobena celovito. Nekatere celo na način, da ima delavec več delovne dobe kot mu ZPIZ priznava zavarovalne dobe!
In kako naj ravnajo delodajalci, ki jih kolektivne pogodbe dejavnosti ne zavezujejo ali pa za njihovo dejavnost sploh niso sklenjene?
Predstavljen bo
strokovni predlog definicije delovne dobe,
ki se lahko neposredno oziroma s soglasjem sindikatov vključi v pravne akte delodajalca.
Ostalim delodajalcem, zlasti pogajalcem kolektivnih pogodb dejavnosti pa naj bo predlog v razmislek.
Predavatelji
mag. Slavi Pirš
Vodja oddelka za prejemke iz delovnih razmerij Združenje delodajalcev Slovenije
Mag. Slavi Pirš je zaposlena na Združenju delodajalcev Slovenije kot vodja oddelka za prejemke iz delovnega razmerja. Njena osrednja tema so prejemki iz delovnega razmerja, s katerimi se je seznanila najprej s statističnega vidika, potem ekonomskega, od leta 1994 dalje pa z vidika socialnega dialoga s posebnim poudarkom na kolektivnih pogodbah zasebnega sektorja. Njene obsežnejše vsebine so predstavljene v priročnikih ZDS http://www.zds.si/si/publikacije/, krajši prispevki pa v Delodajalcu - prvi strokovni delodajalski reviji, ki jo izdaja ZDS.